fbpx

Ukrepi digitalizacije na področju zdravstva bodo pripomogli k reševanju življenj s pomočjo naprednih tehnologij

Čakalnica na urgenci. (Foto: STA)

V strateškem svetu za digitalizacijo, ki ga vodi Mark Boris Adrijanič, so predstavili sveženj 40 ukrepov na različnih področjih, tudi zdravstvu. Ukrepi na področju zdravstva naj bi pripomogli k reševanju življenj s pomočjo naprednih tehnologij, pri čemer bi prihranili milijon evrov pri javnih naročilih in zmanjševali čakalne vrste. Tudi v skupini Zdravstvo.si podpirajo digitalizacijo v zdravstvu. “Iz naše strani predvsem v upanju na modernizacijo in digitalizacijo za 21. stoletje slovenskega zdravstva, ki bo pripomogla k spremembi zastarelega državnega zdravstva v moderno in evropsko javno zdravstvo,” so pojasnili.

Strateški svet za digitalizacijo, ki ga vodi Mark Boris Andrijanič, je predstavil prvi sveženj 40 ukrepov s področja javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden.

Andrijanič je izpostavil, da gre za 40 ukrepov, ki predstavljajo pomembne korake na poti do digitalne in moderne Slovenije: “Na tej poti trenutno naša država žal zaostaja. Desi lestvica, ki meri digitaliziranost gospodarstva in družbe, nas uvršča na 16. mesto v Evropi, kar je daleč za Estonijo, Finsko in Avstrijo. Medtem ko Slovenija poskuša nadoknaditi svoj zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujeta svojo tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka prinaša izjemne priložnosti za majhne in agilne, a obenem ne prizanaša neodločnim in počasnim,” je še opozoril Andrijanič.

Predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič. (Foto: sta)

Imamo veliko digitalnih rešitev, ki so med seboj slabo povezane ali uporabniki za njih niti ne vedo. Strateški svet za digitalizacijo čaka veliko dela pri izdelavi in promociji novih orodij. Digitalizacija poenostavlja življenja ljudi in dviguje dodano vrednost. Ukrepi na področju zdravstva pa naj bi pripomogli k reševanju življenj s pomočjo naprednih tehnologij, pri čemer bi prihranili milijon evrov pri javnih naročilih in zmanjševali čakalne vrste. “Tisti uradniki, ki se danes ukvarjajo z birokracijo, namesto da bi se z njo ukvarjal računalnik, bodo imeli več časa, da se ukvarjajo z vsebinskimi zadevami,” je še pojasnil v eni izmed naših oddaj.

Digitalizacija za modernizacijo slovenskega zdravstva
“Nabave v slovenskem zdravstvu so rak rana slovenskega zdravstvenega sistema,” menijo na portalu Zdravstvo.si. Skozi nabave v zdravstvu in v okviru preživetega centralno-planskega zdravstvenega sistema, ki sloni na učinkovitem sistemu prirejenih javnih razpisov za umetno vzdrževanje bistveno višjih cen, kot jih dosegajo isti artikli istih proizvajalcev, v najmanj skorumpiranih članicah Evropske unije, denimo Nemčiji ali na Švedskem, v Sloveniji letno izgubijo nekaj sto milijonov evrov. Ti bi lahko šli za modernizacijo slovenskega zdravstva – iz skorumpiranega državnega v moderno in evropsko javno zdravstvo, boljše delovne pogoje in plače zaposlenih ter raziskave in razvoj.

Foto: Pixabay

V skupini zato podpirajo vse predloge modernizacije in digitalizacije Slovenije, ki jih v okviru SSD predlaga Vlada Republike Slovenije. “Iz naše strani predvsem v upanju na modernizacijo in digitalizacijo za 21. stoletje slovenskega zdravstva, ki bo pripomogla k spremembi zastarelega državnega zdravstva v moderno in evropsko javno zdravstvo,” so pojasnili. V nadaljevanju si želijo digitalizacijo, ki bo omogočila izkoreninjenje sistemske korupcije in vrnitev nekaj sto milijonov davkoplačevalskega denarja, ki se izgubijo skoznjo vsako leto, v moderno slovensko zdravstvo prihodnosti. Ter s tem postavila nazaj ali pa morda celo prvič na prvo mesto slovenskega bolnika.

Foto: Pixabay

Kot nam je pojasnil Andrijanič, vlada na področju zdravstva načrtuje uvedbo številnih novih rešitev. Ena izmed njih je mobilna aplikacija, s pomočjo katere bo imel posameznik enostaven dostop do lastnih zdravstvenih podatkov, zdravstvenih potrdil, napotnic in receptov. Aplikacija bi omogočala naročanje na zdravstvene preglede, komunikacijo z zdravstvenim osebjem in možnost sporočanja podatkov o zdravstvenem stanju, ki se zbirajo s pomočjo namenskih naprav.

E-javno naročanje v zdravstvu
S pomočjo uvedbe obvezne uporabe digitalnega sistema skupnega javnega naročanja in vodenja potreb v zdravstvu, bi omogočili enotno in transparentno naročanje medicinskih pripomočkov in zdravil z obvezno uporabo e-Dražbe. Javno naročanje se izvaja na podlagi kataloga enotne klasifikacije medicinskih pripomočkov in kriterijev mednarodnih referenčnih cen, pri čemer mora sistem avtomatsko omogočati predhodni izračun informativne ocene pred izbiro ponudnika in primerjavo vseh naročil in dražb ter spletno objavo rezultatov.

Pacienti bi lahko že kaj kmalu imeli tudi svoj e-karton, ki bi nadomestil fizične
V nadaljevanju si želijo uvesti digitalizacijo zdravstvenih podatkov pacientov na način, da se odpravi izmenjava papirne zdravstvene dokumentacije med vsemi izvajalci zdravstvenih storitev. To bi se lahko dosegalo s pomočjo obvezne uporabe sistema eZdravje, ki omogoča skupno rabo in izmenjavo podatkov ter dokumentov v elektronski obliki. S tem ukrepom se izpolni prvi pogoj za uvedbo e-kartona pacienta. Digitaliziralo bi se tudi cenike in obračune zdravstvenih storitev ter njihovo upravljanje na način, da se vzpostavi enoten obračunski modul na ZZZS v oblaku, ki ga uporabljajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev. S tem bi omogočili avtomatsko zbiranje podatkov, zmanjšali zahtevne ročne vnose podatkov za obračune in zdravnikom omogočili več časa za delo s pacienti.

Enoten sistem šifrantov za zdravstvene sisteme
SSD prav tako načrtuje digitalizacijo enotne nacionalne šifrante za zdravstvene delavce, material in diagnoze v vseh zdravstvenih sistemih. S tem bi omogočili povezovanje različnih sistemov in elektronsko izmenjavo podatkov ter dokumentov, kar vodi v hitrejšo in celovitejšo obravnavo pacientov. S poenotenjem podatkovnih modelov in virov se izboljša tudi možnost priprave analiz in poročanja na nacionalni ravni.

Sara Rančigaj