Epidemija koronavirusa je pustila rušilne posledice v gospodarstvu, kar pa je posledično vplivalo tudi na socialni položaj ljudi. Po besedah predsednika posvetovalne skupine Mateja Lahovnika je zaradi epidemije koronavirusa država izplačala preko 2,3 milijona evrov pomoči. Na prvem mestu je tako državi interes, da zagotovi socialno blaginjo prebivalcem, kar podpira tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Skupno je tako v okviru socialne pomoči bilo namenjenih preko 600 milijonov evrov.
Prvo četrtletje 2021 bo zaradi epidemiološke slike primerljivo z zadnjim četrtletjem 2020 in je pomembnejše okrevanje gospodarstva možno pričakovati šele v drugi polovici leta. Zaradi omenjenih makroekonomskih napovedi je vlada sprejela in poslala v obravnavo že osmi protikoronski paket, v katerem se bodo podaljšali nekateri že obstoječi paketi, kot so denimo subvencioniranje polnega delovnega časa in nadomestilo za čakanje na delo. Nov zakon opredeljuje tudi povišanje minimalne plače, ki pa ga bo v 40 odstotkih financirala država sama.
Ukrepi na področju zaposlovanja in sociale so tako vplivali, da brezposelnost v zadnjih mesecih ni porasla, hkrati pa vsem tistim, ki so na čakanju zagotavlja dostojen dohodek. Prav tako lahko posamezniki skozi krajši delovni čas za isto višino plače preživijo s svojo družino, medtem ko jim država sofinancira razliko krajšega delovnika. Samostojnim podjetnikom, ki svoje dejavnosti ne morejo opravljati pa je zagotovljen temeljni dohodek. Skozi vse omenjene ukrepe se tako dosega večja socialna vključenost in se zmanjšujejo socialne stiske.
Na MDDSZ so poudarili posebej zaskrbljujoče podatke, da se z revščino soočajo družine, ki so pred epidemijo zmogle same poskrbeti za svoje preživetje. Družine se zaradi poslabšanja finančnega stanja soočajo z izvršbami, rubeži, deložacijami, nerazumno visokimi stroški moratorijev na kredite ter tudi izklopi vode, elektrike in drugih javnih storitev. Družine pa velikokrat pomoč od države dobijo prepozno, dolgotrajno je tudi čakanje na urejanje pravic iz naslova javnih sredstev, pomoč je tudi velikokrat prenizka, nekatere ranljive skupine tudi dolgo čakajo na dovoljenja za začasno prebivanje in druge dokumente.
MDDSZ namenilo največ sredstev doslej na področju družin
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se zavedajo socialnih stisk s katerimi se soočajo družine. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj poudarja, da so rezultati protikriznih ukrepov vlade vidni, saj je država v letu 2020 namenila mnogo več sredstev za družine, kot kadarkoli poprej, in sicer 600 milijonov evrov. Skupno pa je bilo, po besedah predsednika vladne posvetovalne skupine za covid-19 Mateja Lahovnika, izplačanih preko dve milijardi evrov pomoči.
MDDSZ je omenjena sredstva družinam izplačalo v različnih oblikah. Del teh sredstev je bil izplačan skozi solidarnostne dodatke za upokojence, študente in denimo starejše kmete. Po drugi strani se je povečal dodatek za novorojenčke, dodatek za veliko družino, država pa je skoz PKP7 zagotovila še dodatek za vsakega otroka. Poleg vsega omenjenega so poslanci danes potrdili tudi brezplačen vrtec za drugega in vse naslednje otroke, kar bo omogočeno od jeseni dalje.
Kot smo že omenili je država v letu 2020 namenila preko 600 milijonov evrov sredstev za lajšanje socialnih stisk, kar je veliko več, kot je to bilo namenjenega leta 2013. Denimo leta 2013 smo bili priča hudi gospodarski krizi, saj je država prepozno ukrepala pri reševanju le-te. Ne glede na visoke izdatke za socialno zaščito in ostale ukrepe, pa se država ugodno zadolžuje in delež javnega dolga ostaja precej pod evropskim povprečjem.
Po ocenah ministrstva za finance je javni dolg ob koncu leta 2020 znašal 82,4 odstotka BDP
Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je Evropski komisiji poslala lani jeseni, pred sprejemom proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 zapisala, da naj bi javni dolg ob koncu 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP. Po najnovejših ocenah ministrstva naj bi javni dolg ob koncu minulega leta dosegel 82 odstotkov BDP, do konca tega leta pa naj bi se kljub povečanju nominalne zadolženosti (po podatkih iz osnutka proračunskega načrta na okoli 39,5 milijarde evrov) v deležu od BDP znižal na 80,9 odstotka. V letošnjem letu pa ministrstvo za finance prav tako pričakuje, da bo breme obresti javnega dolga upadlo za 0,1 odstotne točke na 1,6 odstotka BDP.
Sara Rančigaj