Kaže, da imamo v Sloveniji veliko več jasnovidcev, kot smo si morda do sedaj predstavljali. Kot primer lahko navedemo, da je v tednu ki se izteka, vrhovno sodišče že vnaprej napovedalo, kakšen bi bil izid tožbe vrhovnega sodnika, ki mu ni po godu, da novinarji iščejo njegovo diplomo. A to zdaleč ni edini primer. Ninamedia je namreč že nekaj dni pred napovedjo Roberta Goloba, da se vrača v politiko, zaznala, da bi bila Golobova stranka na tretjem mestu po priljubljenosti. S tem, da ta stranka niti še ne obstaja. Na levem polu so torej pričeli z ustvarjanjem Golobove politične priljubljenosti!
Nekdanji prvi mož družbe Gen-I Robert Golob je nedavno napovedal svojo vrnitev v politiko – pred dvema dnevoma je za Delo povedal, da je konec njegove politične pasivnosti. “Odločitev o moji politični aktivaciji je dokončna, ne glede na odločitev sodišča glede prihodnjega vodenja Gen-I,” je povedal. Pred tem se je namreč oklepal svojega direktorskega stolčka, čeprav mu je že sredi novembra potekel mandat, videti pa je bilo, da se s tem, da ponovnega mandata ni dobil, nikakor ne bo sprijaznil. Primerjal se je celo s Stevom Jobsom in zagotovil, da ga bodo še na kolenih prosili, naj se vrne.
Javnomnenjska raziskava Novi obrazi, ki jo je izvedla agencija Ninamedia, pa je razkrila, da ima med novimi akterji največ potenciala prav Robert Golob, ki se je na lestvici uvrstil takoj za vodilnima strankama SDS in SD. Javnomnenjska raziskava je potekala med 2. in 7. decembrom – torej nekaj dni pred Golobovo napovedjo, da se vrača v politiko. Zanimivo je sicer tudi to, da so spodnje rezultate očitno pridelali že 4. decembra – torej že pred iztekom raziskave? Največ, 15,2 odstotka, bi po raziskavi Ninamedie dobila stranka SDS, Golob pa bi z 9-odstotno podporo prehitel stranke iz koalicije KUL. To pa še ni vse. Izmerili so tudi to, da bi kot mandatar Golob dobil več podpore od aktualnega premerja Janeza Janše, Goloba bi volilo 20,6 odstotka volivcev, Janšo pa približno odstotek manj, 19,5 odstotka. Na tretjem mestu se je znašla Tanja Fajon, z le 11 odstotki podpore, tako da se je za politico.eu več kot očitno prehitro pohvalila, češ da bi prav ona lahko premagala Janšo in postala nova premierka.
Najmanj glasov bi Golob dobil od volivcev stranke SDS
Dnevnik, za katerega Ninamedia vsak mesec pripravi javnomnenjske raziskave, je tudi poročal, da je več kot petina volivcev DeSUS-a napovedala podporo stranki Roberta Goloba. Podobno naj bi bilo tudi pri volivcih stranke SMC, po njihovi analizi podatkov ankete, naj bi okrog 15 odstotkov prestopilo h Golobovi stranki. Tretji bazen, v katerem se napaja podpora novi stranki, predstavljajo volivci, ki so leta 2018 obkrožili LMŠ, so že zapisali v Dnevniku in dodali, da bi Golobova stranka še najmanj glasov odžrla stranki SDS – v čemer pa se skoraj zagotovo niso zmotili.
Glede javnega mnenja se že od nekdaj poraja več vprašanj. Mnogo avtorjev se je že v preteklosti spraševalo, ali gre pri javnem mnenju za temelj demokracije, ali gre zgolj za njen privid. Povsem jasno ni niti to, ali mediji ustvarjajo javno mnenje, ali pa ga zgolj zrcalijo. Sodobni avtorji trdijo, da je na račun glasovanj javno mnenje postalo predvidljivo, posledično pa ga je lažje tudi upravljati. Kakorkoli že, dejstvo je, da se že z izbiro vzorca pri javnomnenjski raziskavi lahko močno vpliva na rezultat, seveda pa tudi s tem, na kakšen način se vprašanja zastavi. Nenazadnje pa se lahko tudi rezultate interpretira na več različnih načinov – najraje tako, da se le še potrdi želen izid raziskave. Že Bourdieu pa je opozoril, da empirično družboslovno raziskovanje tudi zaradi finančne zahtevnosti relativno hitro podleže vplivom naročnikov, to se pravi financerjev. Nekateri kritiki celo govorijo o poblagovljenju oziroma komercializaciji oblikovanja mnenj. A omenjeni kritiki verjetno še nikoli niso naleteli na javnomnenjsko agencijo, ki je hkrati še jasnovidna – v tem primeru bi gotovo lahko pripomnili še marsikaj.
Sara Bertoncelj