Ali je naša civilizacija pred propadom?

V zgodovini so propadle vse civilizacije, četudi so se zdele še tako močne in nezlomljive. Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s propadom civilizacij, so že davno ugotovili, da se pred propadom vedno pojavijo okoliščine, ki so si kljub različnosti civilizacij podobne. Kako blizu propada je naša civilizacija?

Ko govorimo o naši civilizaciji, imamo seveda v mislih zahodno, evropsko-ameriško civilizacijo, utemeljeno na vrednotah krščanstva in razsvetljenstva oz. sodobne znanosti, ki ji pripada tudi naš narod oz. naša država. Videti je, da imamo na voljo vse in da se nam ne more nič hudega zgoditi. Zveza Nato je najmočnejša vojaška zveza na svetu. Evropska unija je najmočnejše gospodarstvo sveta in ZDA, najmočnejša država sveta v vojaškem in še v marsikaterem drugem smislu, je naša tesna zaveznica in del osrčja naše civilizacije. Zdi se, da vladamo svetu. A tudi starim Rimljanom se je to zdelo vse do bridkega konca.

Toda podobna razmerja sil in vtis nepremagljivosti je bil tudi v številnih drugih civilizacijah, ki so naposled neverjetno hitro propadle in končale na smetišču zgodovine. Tudi s starim Rimom je bilo dokaj podobno. V pričujočem članku bomo primerjali stanje v naši civilizaciji in v starorimski civilizaciji pred njenim propadom. Razlog za primerjavo s starim Rimom je tudi v tem, da se zgodovinarji niso niti približno ukvarjali s propadom katere koli druge civilizacije, kot so se prav s propadom starorimske.

210 razlogov, zakaj je propadel stari Rim
Nemški zgodovinar Alexander Demandt je v svojem delu Padec Rima navedel 210 razlogov, zakaj je do propada prišlo. Kritiki se mu posmehujejo in pravijo, da navaja razloge, ki so celo diametralno nasprotni, toda zagovorniki pravijo, da je v bistvu združil 210 teorij, ki so jih njegovi predhodniki navajali kot razloge, zakaj je Rim propadel. Ob pripravi tega prispevka smo analizirali navedenih 210 razlogov in ugotovili, da je več kot tri četrtine razlogov oziroma stanj, ki jih navaja Demandt in ki so pestili stare Rimljane pred propadom njihove civilizacije, enakih ali podobnih tistim, ki pestijo tudi našo civilizacijo. Bržkone bi torej lahko dejali, da je naša civilizacija že v kritičnem stanju. V nadaljevanju bomo potegnili vzporednice pri nekaterih od 210 dejavnikov. Zanimivo je, da so v današnjem času prav levičarji tisti, ki zagovarjajo ali celo priporočajo oz. reklamirajo nekatere politične in socialne prakse, ki so zelo podobne tistim, ki jih zgodovinarji navajajo kot usodne za starorimsko civilizacijo.

Stari Rim je osvojil ves tedaj znani svet in zagotovo ni nihče od starih Rimljanov v tistem času niti pomislil, da bo njihova civilizacija tako hitro in neslavno propadla.

“Kruha in iger nam dajte!”
Šlo je za vzklik nižjih rimskih slojev, ki so hoteli čedalje več zabave in miloščine v obliki hrane, da so preganjali dolgčas in da so vsaj za kratek čas pobegnili objemu bednega življenja. Gladiatorji, ki so bili na koncu starorimske civilizacije najpopularnejše javne osebnosti v Rimu, so se bojevali do smrti ob tuljenju navdušenih množic. V naši civilizaciji so moderni gladiatorji športniki, ki imajo npr. v Sloveniji bistveno večji ugled kot gospodarstveniki, ki v resnici nekaj ustvarjajo, ali pa politiki, ki prevzemajo odgovornost za vodenje države. Moderni človek čedalje bolj beži v zabavo živih športnih dogodkov, televizijskih oddaj, filmov in koncertov. Vse več ljudi vidi v takih užitkih smisel sicer nesrečnega življenja. Za vse več ljudi pri nas in v Evropi je sociala postala način oz. slog življenja, kar še posebej podpira skrajna levica. In zelo podobno je bilo na koncu tudi v starem Rimu.

Ko vojska postane nebodigatreba
Uspehi starega Rima in evropskih držav ter ZDA so v preteklosti v veliki meri temeljili na močni in uspešni vojski, ki je osvajala in obvladovala zunanja ljudstva in ozemlja. Proti koncu starega Rima in tudi danes v naši civilizaciji domači ljudje nočejo več v vojsko. Vojska se je profesionalizirala. Pacifizem je vse močnejši in levičarji zahtevajo demilitarizacijo ali pa da se v vojsko čedalje manj vlaga. Vse lepo in prav, dokler se ne pojavi zunanji agresor. V starem Rimu se je in sledil je propad. Stari Rimljani so problem vojske reševali z novačenjem tujcev. In tudi to je na koncu povzročilo zlom Rima, ki so ga preplavila vse močnejša barbarska plemena. Levičarske ideje, da bi evropske vojske napolnili s tujci, migranti iz drugih delov sveta, so se že začele pojavljati. In to je seveda zelo tvegano. Ko enkrat daš orožje v roke tujcem, lahko domača suverenost hitro postane vprašljiva.

Ko začne zmanjkovati domačih ljudi
Tudi v starem Rimu so se na koncu soočali s staranjem prebivalstva in padanjem rodnosti. To so reševali s podeljevanjem državljanstva tujcem, posledica česar je bila med drugim barbarizacija Rima (»barbar« v latinščini pomeni »tujec«). Ne moremo mimo dejstva, da se zelo podobno prek množičnih migracij iz Evropi kulturno tujih krajev dogaja tudi pri nas in delno v ZDA. V Evropi bi vse več levih politikov pomanjkanje kadrov predvsem na manj popularnih delovnih mestih reševalo z migranti. Na isti način bi reševali tudi pokojninsko reformo. Starorimski primer nas uči, da je to račun brez krčmarja, saj naj bi bila pretirana infiltracija tujcev eden od razlogov propada starorimske civilizacije.

Iskanje užitka za vsako ceno je nevarno
Nemoralnost, erozija vrednot, hedonizem, pretirano vdajanje spolnosti, perverzne spolne prakse in podobno so prežemali starorimsko življenje tik pred propadom njihove civilizacije. V sodobni družbi smo soočeni s pornografijo na vsakem koraku, vse več je svingerstva in seksualna revolucija iz šestdesetih let prejšnjega stoletja se kuje v zvezde. Ni toliko težava v tem, da so v naši družbi tovrstne prakse prisotne, saj so bile tovrstne prakse prisotne prav v vseh družbah tega sveta do zdaj. Težava je v tem, ker so v današnjem času tako množične in ker jih ljudje odkrito priznavajo in se jih ne sramujejo več. Točno tako je bilo v starem Rimu pred propadom. Najbolj problematično je to, da gre to vse na račun tradicionalnih vrednot, ki izgubljajo svoj pomen in se razkrajajo, kot so se tudi v starem Rimu.

Bolj se je starorimska civilizacija približevala koncu, bolj divje in perverzne so postajale spolne prakse. Na sliki freska dveh moških in ene ženske iz Pompejev med skupno seksualnostjo. Sodobno svingerstvo naše civilizacije je zelo podobno početjem v starem Rimu.

Degeneracija vsakdanjega življenja
V starem Rimu je prišlo do degeneracije intelekta in intelektualizacije ter do uničenja političnega procesa, ki je prej deloval stoletja. Pretirani pomen so začeli pripisovati retoriki in leporečju. Pojavljalo se je nezdravo svetovljanstvo. Podobnost z našo civilizacijo je očitna, saj nam vse preveč namesto zdrave pameti vlada semantika. Levičarji v Sloveniji in tudi v Evropi ter ZDA vzrojijo, če kdorkoli odstopa od t. i. politične verbalne korektnosti. Nesposobni levi intelektualci oz. izobraženci vodijo vlade, medtem ko so jih nekoč vodili gospodarstveniki in vojaki.

Na drugi strani je v Evropi in Ameriki vse več pohlepa. Vsakdo bi rad veliko zaslužil in čim manj ali celo nič delal. Zaradi pohlepa pogosto prihaja do korupcije in drugih političnih kruhoborskih praks, kjer najbolj trpi javno dobro in posledično nastaja tudi ranljivost navzven. Dodatna težava je birokratizacija. Nekoč preproste stvari pod levimi vladami postajajo čedalje bolj zapletene (pri nas npr. novogradnja, ustanovitev podjetja), zaradi česar vse več državljanov odneha in pač ne realizira svojih materialnih ciljev, in vsi skupaj smo zato na slabšem. Stari Rimljani so se na koncu soočali s povsem enakimi problemi.

Kako lahko obvarujemo našo civilizacijo
Težko je reči, ali bo naša civilizacija propadla v kratkem ali ne, ker je čas propada vedno nepredvidljiv in ga sodobniki uzavestijo šele, ko se začne dogajati. Je pa dejstvo, da so do sedaj propadle še vse civilizacije in naša na to zagotovo ni in ne more biti imuna. Toda o propadu močne civilizacije nikoli ne odloča zunanji sovražnik, če je ta šibkejši. Vse močne, dominantne civilizacije, kot je bila starorimska, so propadle, ker so se razlogi pojavili znotraj. Tako lahko tudi mi obvarujemo našo civilizacijo pred propadom. Recept, kako to storiti, je jasen, saj je zgodovina najboljša učiteljica. Treba se je obnašati odgovorno, racionalno in ne nasedati ter podlegati skušnjavam napačnega in neodgovornega ravnanja, ki jih je danes polno na političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju. Vrniti se k starim dobrim preverjenim praksam, ki so v preteklosti dale rezultat v smislu blaginje in stabilnosti, je tisto, na podlagi česar bi lahko naša civilizacija še dolgo uspevala in spet zacvetela.

Mag. Tadej Ian