Evropska poslanka Tatjana Ždanoka je desetletja zagovarjala Moskvo v Rigi in tudi v Strasbourgu. Zdaj je znano, da je najmanj med letoma 2004 in 2017 delala za rusko obveščevalno službo FSB.
Evroposlanka iz Latvije Tatjana Ždanoka je bila dolga leta zaupni vir ruskih obveščevalnih služb, najmanj od leta 2005. Zdaj so v javnost pricurljala njena elektronska sporočila, ki si jih je izmenjevala s še dvema ruskima uradnikoma. Med drugim je znano, da jima je pošiljala podrobna sporočila, v katerih je natančno opisano njeno delo evropske zakonodajalke. Njene uradne dolžnosti so bile namreč povezane s spodbujanjem prokremeljskih usmeritev v baltski regiji, poroča The Insider.
Preostala korespondenca vključuje organiziranje srečanj v živo v Moskvi ali Bruslju med Ždanoko in njenim ruskim skrbnikom oziroma vodjo. V njej so tudi prošnje za financiranje iz ruskih virov za kritje stroškov njenih političnih dejavnosti v Latviji in Evropskem parlamentu. Najmanj enkrat je zahtevala tudi denar za organizacijo shoda v spomin na zmago Rdeče armade v drugi svetovni vojni.
Eden izmed njenih ruskih sodelavcev je bil veteran FSB iz centralne uprave v Sankt Peterburgu 74-letni Dmitri Gladej. Ta je Ždanoko vodil približno od leta 2004 do 2013. Po letu 2013 je bila Ždanoka v rednih stikih s Sergejem Beltiukovim, prav tako pripadnikom FSB. Gladeja naj bi sicer spoznala že na začetku sedemdesetih let, saj se je z njim srečala v letovišču na severnem Kavkazu, na smučanju, vendar je zanikala, da bi vedela, da je ruski vohun.
Kariero je gradila na nasprotovanju latvijski suverenosti in podpirala Rusijo
Ždanoka ima sicer tako kot približno četrtina latvijskega prebivalstva ruske korenine. Njena družina se je preselila v Latvijo, ki si jo je leta 1940 sredi druge svetovne vojne nezakonito priključila Sovjetska zveza. Kariero je gradila na nasprotovanju latvijski neodvisnosti. Leta 2014 je bila kot “mednarodna opazovalka” navzoča na nelegalnem referendumu na Krimu o njegovi priključitvi Rusiji.
Bila je tudi ena od redkih, torej 13 evroposlancev, ki so 2. marca 2022 glasovali proti resoluciji Evropskega parlamenta, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino. V javnem političnem življenju je pogosto podpirala marginalne levičarske politične stranke, obenem pa je ves čas javno obsojala oblasti baltskih držav zaradi ravnanja z ruskimi manjšinami na svojih ozemljih. V Latviji ruska diaspora šteje 450 tisoč ljudi, kar je četrtina vseh prebivalcev.
Domen Mezeg