fbpx

Levica zavaja, podpisniki pa sploh ne vedo kaj podpisujejo! Novi zakon o vodah ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje!

Foto: twitter

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je v predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah poudaril, da zakon zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča, in da se o posegih na priobalnih zemljiščih ne odloča več politično, temveč strokovno. Pobudniki referenduma o čisti vodi pa počnejo ravno nasprotno. S stojnicami iščejo ljudi, ki bi podpisali pobudo za referendum, pri čemer nekateri niti ne vedo, kaj prodajajo ali pa to namenoma spregledajo. Žalostno je, da si nekateri na ta račun nabirajo politične točke, medtem ko so sami gradili umazane projekte ob vodi. Takšne prakse je Vizjak z novim zakonom ustavil. V nasprotovanju spremembam pa vidi le dva motiva. “Prvi je političen, kajti temu se je pridružila Levica, ki pomaga zbirati podpise in si prizadeva samo za to, da bi zrušila oblast, ne glede na argumente. Drugi pa je, da za temi pobudami v resnici stoji kapital, ki želi ohraniti privilegij pozidave priobalnih zemljišč,” je dejal Vizjak.

Kot so sporočili iz ministrstva za okolje, se je v času 19-letne veljave obstoječega zakona pojavilo kar nekaj razlogov za to, da sprejemajo omenjeno novelo, ki odpravlja predvsem nekatere zbirokratizirane postopke, hkrati pa zaostruje možnost posegov na priobalna zemljišča. V nasprotju z javno interpretacijo pobudnikov referenduma zakon ne posega na priobalna zemljišča. “Rešitev je ravno obratna,” so pojasnili.

Minister je poudaril, da se s to rešitvijo zmanjšuje možnost posegov na priobalna zemljišča. “Sedaj določitev v 4. členu dopušča možnost oženja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo ali tudi zasebno pristanišče, če s tem soglaša nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Sedaj po novem je to črtano in ni možno. Ni več možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas. Torej se pogoje zaostruje,” je pojasnil.

Obstoječi zakon o vodah je dovoljeval gradnjo privatnih luksuznih objektov tik ob obali, z novim zakonom to več ne bo mogoče, razen če bo šlo za objekt, ki služi za javno dobro (Foto: Facebook)

Minister Vizjak je do prejšnje zakonodaje kritičen, saj je dovoljevala gradnjo zasebnih objektov, tudi vil tik ob obali. Po stari zakonodaji so lahko bogatejši kovali dobičke na račun vode, z novim zakonom pa se bo to omejilo. Zakon ukinja postopek zožitve priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju Direkcije RS za vode in ožjega MOP zaključil politično, torej  na Vladi RS s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija RS za vode. Z novo zakonodajo bo tako dovoljena le še gradnja enostavnih objektov namenjenih v javno dobro.

Minister Andrej Vizjak. (Foto: STA)

Minister se je ob tem vprašal, ali nemara nasprotniki te rešitve, ne nasprotujejo zaostritvi možnosti posegov na priobalna zemljišča ravno zaradi tega, ker želijo še naprej imeti možnost gradnje zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. “Ali imajo v svojih strankarskih vrstah investitorje? Na Direkciji RS za vode je namreč kar 30 zadev za posege na priobalna zemljišča,” je še bil kritičen. Minister je pozval poslance naj odločajo o zakonu na podlagi prebranega teksta zakona in “ne tako, kot ga interpretirajo nekatera društva, ki zakon interpretirajo po svoje”.

Na Ministrstvu za okolje in prostor so s spremembami Zakona o vodah dodatno obvarovali priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto, zakon pa namenja 17 milijonov tudi za prepotrebno vzdrževanje vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Zakon prinaša tudi dodatne rešitve urejanja poplavne varnosti. Med vrste aktivnosti, ki se jih lahko financira iz Sklada za vode, se dodaja tudi financiranje gospodarske javne službe urejanja voda. Vsekakor bo to predstavljalo pomemben korektiv k zagotavljanju dodatnih sredstev za področje urejanja vodotokov.

Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva tudi vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. Vodno soglasje se lahko izda le, če:

  1. ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
  2. se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
  3. se s tem ne poslabšuje stanje voda,
  4. je omogočeno izvajanje javnih služb,
  5. ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
  6. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

Novi zakon o vodah ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje
Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti soglasje s strani Direkcije za vode, ki ne bo izdano v primeru negativnih vplivov na vodo in okolje. V javnosti je opaziti kritične komentarje na račun referenduma in stojnic, kjer zbirajo omenjene podpise. Dominik Čevka, eden izmed pridelovalcev organske hrane, je denimo skozi debato ugotovil, da pobudniki na stojnici zakonodaje sploh ne poznajo. “In kako se potem lahko argumentirano pogovarjaš?” je bil kritičen.

Referendum bo povzročil vrnitev starih umazanih projektov
Levica vztrajno svoje volivce nagovarja k podpisu podpore za čisto pitno vodo. “Zato ker želim piti čisto pitno vodo iz pipo, in ker si ne želim, da bi z nepremišljenimi ukrepi ogrožali naše reke, jezera in morja,” je zapisala predsednica SD Tanja Fajon brez prave utemeljitve o tem, kakšne so spremembe zakona. Politične točke si nabirajo tako, da s strašno vnemo zagovarjajo čisto pitno vodo, ki pa bo dejansko še bolj zaščitena. Vsekakor ne moremo mimo tega, kako so Jankoviću brez premisleka in nasprotovanja nevladnih organizacij zgraditi kanalizacijo nad čisto pitno vodo. Čisto sprenevedanje in rušenje vsega, kar je bilo pozitivnega zgrajeno in pripravljeno v zadnjem letu. Vprašanje pa je, če si želimo z referendumom vrnitev starih umazanih projektov?

“Res ne razumem motiva nevladnih organizacij, da sprevračajo namen in besedilo novele zakona o vodah. Lahko sta samo dva motiva. Prvi je političen, kajti temu se je pridružila Levica, ki pomaga zbirati podpise in si prizadeva samo za to, da bi zrušila oblast, ne glede na argumente. Drugi pa je, da za temi pobudami v resnici stoji kapital, ki želi ohraniti privilegij pozidave priobalnih zemljišč,” je za Siol dejal Vizjak. Po njegovih besedah nevladne organizacije pogosto ne želijo videti širše slike in zagovarjajo zgolj ozek vidik, kar je “populistično in neodgovorno”.

V nadaljevanju bomo predstavili zakon v celoti in vse spremembe v primerjavi s prejšnjim zakonom. Več sledi.

Sara Rančigaj