fbpx

V času levih vlad jih niso motile gradnje tovarn z nevarnimi snovmi ob vodi, danes pa se oglašajo, ko se te zadeve rešujejo

Minister za okolje Andrej Vizjak je zavrnil zavajujoče informacije, ki so jih podali v Tarči (Foto: Zajetje zaslona RTV Slovenija)

V tokratni Tarči na RTV Slovenija je bilo govora o novem zakonu, ki spreminja določila o posegih na priobalnih območjih. V oddaji so ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku očitali posege v priobalna območja, kar je Vizjak z nizom argumentov zavrnil. Med drugim je pojasnil, da se novo zakonodajo omejujejo gradnjo objektov kot so vile in stanovanjske hiše na priobalnih območjih, bodo pa dovoljeni objekti, ki bodo zgrajeni v javno dobro. “Z zakonom želimo dodatno obvarovati priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto,” je pojasnil Vizjak. Pri tem je še pojasnil, da je bila gradnja enostavnih objektov ob vodi že sedaj dovoljena in dodal, da pobudniki referenduma ljudem dajejo zavajajoče informacije. 

V tokratni Tarči ministru za okolje Andreju Vizjaku očitajo, da bo z novo zakonodajo dovolil posege v okolje, pri čemer so se nanašali na gradnjo objektov v bližini voda. Okoljski aktivist Uroš Macerl je v oddaji izpostavil prepričanje, da namen zakona gotovo ni varovanje voda ali priobalnega pasu. “Nasprotno, namen je pozidava priobalnega pasu, kar bo ogrozilo tudi pitno vodo,” je dejal. Vizjaku oporeka način postopka sprejemanje zakonodaje, pri čemer se nanaša na skrajšane postopke in vse spremembe, ki so bile dane v postopke, saj pravi, da so bile podane po javni obravnavi.

Vizjak je odgovoril, da je bil postopek sprejemanja zakona povsem zakonit, saj so z zakonom želeli zagotoviti več denarja za prepotrebno vzdrževanje slovenskih vodotokov. “Namreč kar 17 milijonov dodatnih sredstev zagotavljamo s tem zakonom, ki je sedaj pod vprašajem in vodotoki ne bodo vzdrževani,” je pojasnil Vizjak. Kot je poudaril je bil to osnovni namen, da spravijo omenjen zakon v veljavo čimprej, saj je potrebno ujeti pravo okno za gradnjo, zaradi zakonitosti narave.

V nadaljevanju je odgovoril tudi Macerlu na njegove očitke. “Z zdajšnjo zakonodajo je do sedaj dovoljeno graditi tudi vile na priobalnih območjih, tovarne z nevarnimi z nevarnimi snovmi,” je pojasnil in pri tem pokazal nekaj primerov, ki so bili zgrajeni na podlagi obstoječega zakona. Poudarja, da poslej takšne gradnje več ne bodo mogoče, temveč bo možnost gradnje objektov zgolj javne rabe. “To so objekti, ki so namenjeni vsem.” Primeri objektov, ki so jih prikazali v Tarči so po njegovem mnenju pomembna korist za javno dobro vseh.

Z zakonom želijo dodatno obvarovati priobalni pas
Minister Vizjak je poudaril, da je namen zakona o vodah ravno nasproten od tega, kar mu očitajo. “Z zakonom želimo dodatno obvarovati priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto,” je pojasnil. Pri tem je poudaril, da obstoječa zakonodaja že dovoljuje gradnjo takšnih objektov in nov zakon ničesar ne spreminja. “To je zakon za okolje in ne proti okolju,” je še zatrdil. Pri tem še poudarja, da pobudniki referenduma z neargumentiranimi očitki zelo zavajajo ljudi.

Profesorica hidorgeologije Barbara Čenčur Curk je prepričana, da zavaja minister, a priznava tudi trditve ministra. “Res je, da se ukinja izjema za gradnjo objektov, a ta ureditev je bila dovoljena na obstoječih stavbnih naseljih,” je pojasnila. Po njenem mnenju tako očitno ni smiselno spremeniti okolja v naseljih, saj je dejala, da je to že tako ali tako degradirano območje, kjer so brežine utrjene. “Sedaj ko gre ta odstavek ven, pa se lahko gradi v naravnem okolju,” se je pri tem nanašala na objekte v javno dobro. Pri tem pa je kritična do Vizjaka o členu gradnje enostavnih objektov za vodo, ki je bil dodan v zakon zadnji dan, zato je prepričana, da takšne spremembe niso primerne za skrajšan postopek zakona. Vizjak je to zanikal in poudaril, da je bila omenjena gradnja že v prvem osnutku zakona. “Ni res, zavajate, kasneje se je zgolj vključil člen, ki govori o vodovarstvenih območjih, ampak mi danes govorimo o priobalnih zemljiščih,” je pojasnil.

V oddajo so povabili tudi pobudnika zaostrene zakonodaje o vodah, stranke Zelenih. Njen predstavnik, trenutno državni sekretar za zeleno gospodarstvo na ministrstvu za za gospodarstvo Andrej Čuš, je namreč pred letom dni predlagal spremembe zakona o vodah, s katerimi bi zaostrili politiko varovanja vodovarstvenih območij. “Na ministrstvu za gospodarstvo smo dosegli, da se je ta 69. člen umaknil iz zakona. Naša zaveza je, da bomo v prihodnje povabili vso civilno družbo skupaj in na podlagi primerjalne zakonodaje tujih držav to zakonodajo uskladili in pripravili na transparenten način. Strinjam se, da je treba okoljsko zakonodajo spreminjati s tresočo roko, želim si biti most med razvojem in okoljevarstvom, samo ta srednja pot bo vodila v pravo smer,” je pojasnil.

Pobudnik Zelenih in državni sekretar za zeleno gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo Andrej Čuš (Foto: Zajetje zaslona RTV)

Čuš je pri tem omenil še primer zelenih strank v Nemčiji, ki so sprejele odgovornost in začele to srednjo pot, ki dovoljuje tudi razvoj. Pri nas pa “stalno pet posameznikov blokira vse“, je zatrdil. Obenem bi zapirali Teš in NEK, hkrati pa bili proti vetrnim elektrarnam in hidroelektrarnam, je ponazoril.

Občine imajo pri obstoječih gradnjah neizmerno moč
Pritiski so po mnenju Čenčur Curkove povsod – na vodovarstvena, poplavna območja, za umeščanje stavbnih zemljišč na poplavna območja. V Ljubljani je izpostavila pritiske na Ljubljansko barje, ki je poplavno območje. “Občine so res tiste, ki pritiskajo na te zadeve in jih tudi izpeljejo. Enako se vidi pri projektu CO, ki je bil drobljen. Zaradi tega ni prišlo do zahteve za okoljevarstveno soglasje. Če so evropska sredstva Jaspers, je vedno zahtevana ta presoja vplivov na okolje, tudi če to v sami zakonodaji države ni zahtevano,” je bila kritična.

V nadaljevanju so še Vizjaku očitali, da se je odrekel reviziji gradnje kanala C0 in ljubljanski občini olajšal pridobitev okoljevarstvenega soglasja. “Ti očitki so smešni, kanal CO se je zgradil že od 80 do 90 odstotkov, brez tega, da bi kdo zahteval oceno vplivov na okolje. Vsi moji predhodniki, kakor tudi zaposleni na Arsu in drugje, so storili veliko napako, ko so dopustili gradnjo tega kanala brez predhodne ocene vplivov na okolje.” Po njegovem prepričanju je bila revizija nepotrebna, ker bi to samo še potrdila.

https://twitter.com/rs_mop/status/1387841961239977991?s=20

V kolikor bo ugotovljeno, da projekt kanala C0 ni okoljsko sprejemljiv, ga ne bo
“Investitorju smo odredili pripravo presoje vplivov na okolje, ta bo imela vsa soglasja vseh resorjev in pristojnih institucij. To je moja vloga v tem projektu, vloge ostalih ministrov pa so bile, da so gladko spustili, da je do tega prišlo. Zdaj mi očitate revizijo, problem pa je dejansko v tem, da je to bilo zgrajeno brez okoljevarstvenega soglasja,” se je očitkov branil minister. Pri tem je še prepričan, da je nedopustno, da so v preteklosti dopustili gradnjo kanala C0 brez presoje vplivov na okolje. “To smo zahtevali zdaj. V kolikor projekt ni okoljsko sprejemljiv, ga ne bo,” je še dejal minister Vizjak.

Sara Rančigaj