Marcel Štefančič v Mladinini kolumni histerično nad HBO-jevo uspešnico “Černobil”, ker je razgalila vso bedo socializma – Brani Ruse, za serijo krivi celo Trumpa

Datum:

V zadnjem času je veliko zanimanja požela mini serija Černobil na televizijskem kanalu HBO, ki razkriva bedo sovjetskega komunističnega režima ob največji jedrski katastrofi na svetu. Odzivi na serijo so bili v veliki večini pozitivni, saj ta na slikovit in realen način prikazuje dogodke in posledice nesreče v jedrski elektrarni Černobil, ki je 26. aprila 1986 pretresla svet. Kot kaže, pa gre uspešnost serije zagovornikom komunizma še kako v nos, kar dokazuje tudi najnovejša kolumna Marcela Štefančiča v Mladini, v kateri skuša avtor stopiti v bran sistemu, katerega nefunkcionalnost in škodljivost se je morda najbolj odrazila ravno v eksploziji četrtega reaktorja. To pa mu ne uspe najbolje, saj serijo napada, češ da ljudi straši pred socializmom in ustvarjalce histerično obtožuje potvarjanja zgodovine, ob tem pa se posluži kopice nepreverjenih dejstev, izmišljotin in laži. Ravno černobilska nesreča je bila namreč glavni pokazatelj bede sovjetskega komunizma – in začetek njegovega konca, saj je bil ravno v tistem času sovjetski voditelj Mihajlo Gorbačov primoran začeti z reformami, ki so vodile v razpad Sovjetske zveze pet let pozneje. Na Nova24TV smo sicirali Štefančičevo kolumno in na podlagi dejstev poskušali dokazati, da voditelj zloglasne levičarske oddaje Studio City bodisi zavaja bodisi živi v popolni iluziji.

Mini serija Černobil, ki je v maju prišla na spored HBO, je trenutno najbolje ocenjena serija na svetu. Tovrsten odziv na omenjeno serijo ne preseneča, saj ta na slikovit način opisuje tragične dogodke, ki so vodili do nesreče 26. aprila 1986, temeljito pa prikazuje tudi vse podrobnosti, ki so nesreči neposredno sledile. Takrat sta med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji, streho nad reaktorjem je odpihnilo, radioaktivni oblak se je razširil nad zvezdnato nebo in nad vso Evropo.

Jezna Štefančičeva kolumna, ker se nove generacije spoznavajo z usodnimi napakami Sovjetske zveze
Pozitivni odzivi na serijo pa gredo, kot kaže, še kako v nos Marcelu Štefančiču, ki je za najnovejšo številko revije Mladina spisal kolumno, v kateri popolnoma odkrito stopi v bran sovjetskemu komunističnemu režimu. Pri svoji obrambi komunizma pa  ni preveč uspešen, saj se pri pisanju v mnogih primerih ne nanaša na preverljive informacije. Dejstvo je, da je ravno černobilska katastrofa pokazala bedo komunizma ter bila eden velikih žebljev v krsto komunizma, saj celo takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov danes priznava, da je bila ravno černobilska nesreča eden glavnih razlogov za hiter razpad Sovjetske zveze.

Miniserija Černobil je uspešnica na televiziji HBO. Trenutno je na ljubiteljskem portalu fimomanov IMDB najbolje ocenjena serija vseh časov. foto: HBO.

Številni otroci so se rodili deformirani, Štefančič pa se norčuje iz strahu, ki so ga doživljale noseče matere
Štefančič v svoji kolumni navede več dejstev, ki nimajo kaj veliko skupnega z resnico. Tako že na začetku napiše, da ima serija Černobil “na portalu IMDb nenormalno, rekordno visoko agregatno oceno, kar 9,7. Tako visoke ocene ni imela še nobena TV-serija“. To ne drži, saj sta tako visoko oceno imeli tudi seriji Breaking Bad (Kriva pota, imela je oceno celo 9.8) in Game of Thrones (Igra prestolov), pri čemer je normalno, da imajo serije, ko se predvajajo, višjo oceno, ki pa kasneje nekoliko pade.
Ob tem Štefančič omeni, da je zaradi panike, do katere je prišlo po černobilski jedrski nesreči, na sto tisoče žensk splavilo, ker so se bale, da se jim bodo rodili pohabljeni otroci. V povezavi s tem zapiše: “V očeh krščanske desnice, ki ima splav za najhujši zločin in ki se zdajle na vse pretege trudi, da bi ga v čim več ameriških zveznih državah prepovedala ali pa vsaj drastično omejila (Alabama, Georgia, Arkansas, Kentucky, Louisiana, Mississippi, Missouri, Severna Dakota, Ohio), bi to množično abortiranje veljalo za genocid, še toliko bolj, ker je ženske v splav – z globalno histerijo – ‘prisilil’ sovjetski, komunistični, brezbožni režim.”

Iz omenjenega citata je jasno, da se Štefančič norčuje iz splavov ter se hkrati ne zaveda, da leta 1986 še niso imeli izkušenj s podobnimi jedrskimi nesrečami, kot je bila černobilska, zaradi česar je bil strah upravičen. Poleg tega so upravičenost strahu kmalu potrdili tudi številni primeri otrok, ki so se v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji rodili bodisi popolnoma deformirani bodisi so trpeli zaradi prizadetosti, nenormalne rasti, motnje rasti, raka, motenj v duševnem razvoju, možganskih tumorjev in multiple skleroze. Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja, ki ga je povzročila katastrofa v Černobilu, umrlo 100 tisoč ljudi. Sevanje je imelo velik učinek tudi na živali. National Geographic tako poroča, da so bili zabeleženi celo primeri, ko so se rojevali prašiči s šestimi nogami in ribe velikanke.

Foto: YouTube

Sovjetske komunistične oblasti so želele nesrečo prikriti
Štefančič v povezavi z mini serijo Černobil zaničljivo zapiše, da ta “
v maniri mučnega, morastega, morbidnega, bolečega, distopičnega, zelo estetiziranega proceduralnega trilerja, polnega ostudnih grozot, kužne sivine, depresivne tesnobe, frustrirajoče slikovitosti in strašljivega brezupa, namreč mozaično popisuje kronologijo černobilske jedrske katastrofe – po urah in dnevih”. Ob tem zapiše, da se v Černobilu “ljudem, ki so izpostavljeni radioaktivnemu sevanju (najprej uslužbencem nuklearke, potem gasilcem itd.), dogajajo strašne, grozljive, odvratne reči: razpadajo pri živem telesu – glave in roke se jim kar talijo. Body horror! Meso se lušči s kosti. Proti nebu se steguje gost črn dim. Radiacija – nevidna, viralna, morilska – okuži zrak“. Najbolj žalostno pri vsem tem je, da se kolumnist norčuje iz realne situacije, ki je prebivalce kraja Pripjat neposredno ob Černobilu ob jedrski katastrofi tudi dejansko doletela, predvsem po zaslugi sovjetskih komunističnih  oblasti, ki širše javnosti kar tri dni niso obvestile o nuklearni nesreči. Tako tudi gasilcem, ki so takoj prišli na kraj nesreče, da bi pogasili ogenj, nihče ni povedal, kako radioaktivni so dim in razbitine, zaradi česar so med gašenjem po nepotrebnem prejeli zelo visoke stopnje sevanja. Gorbačov je šele 14. maja 1986 priznal, da se je v Černobilu dejansko zgodila nesreča, vse to pa le zato, ker so švedski meteorologi pred tem opozorili na zaznani nepojasnjeni dvig radioaktivnega sevanja.

Pripjat danes (Foto: epa)

Za nesrečo kriva slaba zasnova reaktorja
Kot izvemo, je černobilski jedrski reaktor razneslo zato, ker je bil slabo izdelan – bil je poceni, Sovjeti so pri izdelavi varčevali.
Še huje: reaktor je bil izdelan tako, da ga v primeru nesreče sploh ni bilo mogoče ustaviti. Tisto usodno noč pa je bil kontrolor četrtega reaktorja itak 25-letni mladenič, ki je bil v Černobilu šele štiri mesece (‘ravno si zlezel z mamine dojke’),” o načinu, kako razloge za nesrečo predstavi mini serija, zapiše Štefančič. Pri tem velja poudariti, da gre ponovno za čisto resnico, iz katere pa se kolumnist vidno norčuje. Obenem gre le še za eno izmed potrditev, da je bil za to, da je bila nesreča tako huda, kriva neodgovorna država. Strokovnjaki namreč menijo, da je bila pomemben dejavnik pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK. Ravno sovjetski reaktorji za razliko od tistih drugod po svetu namreč niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja. Posledično je imela katastrofa še hujše posledice, kot bi jih imela sicer. Ob že naštetem je seveda jasno, da tako tveganega testa nikakor ne bi smel izvajati neizkušeni mladenič. 

Jedrska elektrarna Černobil (Foto: National Geographic)

V mestu Pripjat normalno življenje ne bo možno še 24 tisoč let
Ne, nič ni bolj krutega, sadističnega, neusmiljenega, nečloveškega od socializma. Samo pomislite, kaj ves čas počnejo partijci: iščejo prostovoljce, ki bi se samomorilsko žrtvovali – prostovoljce, ki bi se izpostavili smrtni nevarnosti, strahotni okužbi, pogubi. V raztreščeni jedrski reaktor – v radioaktivni pekel – tako hladnokrvno in brez empatije pošljejo rudarje, ki naj bi šli vanj povsem goli in skopali tunel, in potapljače, ki se potopijo v njegove globine. Voda tako cvrkuta, da Geigerjevega števca sploh ne potrebujejo. A da se bodo žrtvovali, ni dvoma – v nasprotnem primeru jih bodo vrgli s helikopterja. Ali kaj takega. Saj veste: socializem,” nadaljuje Štefančič ter s tem želi še enkrat znova poudariti, da mini serija za nesrečo po krivem obtožuje komunizem. Vse to pa je na žalost res. Gasilci in vojska so bili v paniki političnega vrha, da je treba čimprej prikriti nesrečo, poslani na teren brez ustrezne zaščite. Številni izmed njih so kasneje zaradi sevanja umrli v groznih mukah. Ob tem dejstvo, da komunistom v Sovjetski zvezi ni bilo kaj dosti mar za svoje prebivalce, dokazuje tudi to, da černobilska elektrarna po jedrski katastrofi ni zaključila s svojim obratovanjem. Del elektrarne so zaprli še leta 1991, preostanek pa je deloval vse do leta 2000 še v državi naslednici Ukrajini. Vse to kljub temu, da v mestu Pripjat še vsaj 24 tisoč let ne bo mogoče normalno živeti zaradi hudega sevanja. Kakšno je danes stanje v Pripjatu, mestu duhov, nazorno kaže leta 2014 posneti videspot za instrumentalno skladbo slovite rockovske skupine Pink Floyd Marooned iz albuma Division Bell iz leta 1994.

Kaj imata skupnega Trump in mini serija?
Štefančič kolumno uporabi celo za napad na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tako zapiše: “A glej, no: bolj ko Černobil opisuje totalitarni režim, ki laže, ki širi fake news, dezinformacije in ‘alternativna dejstva’, ki resnico prireja svoji zgodbi, ki je izgubil stik z realnostjo, ki konstruira svojo psihotično realnost, ki ne prenese kritike, ki se ne meni za človeška življenja, ki se obnaša neodgovorno, ki ogroža varnost, ki je prepričan, da bo radiacijo skril, in ki se utaplja v patologiji, aroganci, narcizmu in paranoji (oh, in antikomunističnih vicih), bolj se zdi, da opisuje Trumpa.” V navezavi na citirano besedilo je seveda na mestu vprašanje, kaj ima Trump z mini serijo Černobil in dejstvom, da je ta jedrska nesreča pospešila razpad neozdravljivega komunističnega bolnika, Sovjetske zveze.

Donald Trump (Foto: epa)

Štefančičevo zanikanje dejstev
Na koncu kolumne Štefančič opozori tudi, da naj bi bile številne podrobnosti v mini seriji netočno predstavljene: “Iz nuklearke se ni valil črn dim, rudarji niso delali goli, v rezidenčnih predelih niso streljali živali, gasilce in vojake so izpostavljali le dovoljenim dozam radiacije (imeli so izredno temeljit nadzorni sistem), radiacija černobilske nuklearke in radiacija hirošimske atomske bombe sta neprimerljivi, v jedrski reaktor ni strmoglavil helikopter, sploh pa ne zaradi radiacije, trije potapljači, ki se potopijo pod reaktor, niso bili samomorilski prostovoljci, temveč so bili zaposleni v nuklearki, ‘Most smrti’ je le urbana legenda (tisti, ki so z mostu gledali černobilski ogenj, niso pomrli) in druga eksplozija ne bi bila tako huda, da bi Evropo praktično izbrisala, kot oznanja Ulana Homjuk.”

V navezavi na besedilo v citatu je potrebno poudariti, da ni res, da so bili gasilci in vojaki ustrezno zaščiteni. Oblastem je šlo namreč le za to, da nesrečo kar najbolj prikrijejo. Vojaki so zaradi neustrezne zaščite za posledicami izpostavljenosti prekomernemu radioaktivnemu sevanju zbolevali še leta. Dejstvo je tudi, da je helikopter dejansko strmoglavil v jedrski reaktor, kar potrjuje tudi resnični zgodovinski posnetek. Eden izmed uporabnikov Facebooka je o tem zapisal: “Edino, kar bi kdo lahko narobe sklepal iz serije o tej helikopterski nesreči, je, da je helikopter strmoglavil neposredno zaradi radiacije, medtem ko je v resnici strmoglavil, ker se je zapletel v žerjav. Ampak to je precej daleč od tega, da bi lahko kdorkoli trdil, da sploh ni strmoglavil.” Ob tem velja v navezavi na Štefančičev zapis poudariti tudi, da so bile posledice za Evropo ob černobilski katastrofi že tako ali tako zelo hude, v primeru druge nesreče pa bi bile lahko še mnogo hujše. Čisto možno je, da bi bilo pol Evrope zares izbrisane. 

Dediščina zgrešenega komunističnega režima tudi ekološka katastrofa na območju Aralskega jezera
Černobil pa ni edini simbol nespametnih in nepremišljenih gospodarskih odločitev v času Sovjetske zveze, ki so se končale naravnost katastrofalno. Pomembno dediščino komunizma predstavlja tudi ekološka katastrofa, do katere je prišlo na območju Aralskega jezera, ki je bilo nekoč z 68 tisoč kvadratnimi kilometri površine eno od štirih največjih jezer na svetu, do danes pa se je skrčilo na desetino svoje nekdanje velikosti. Glavna krivda za to je predvsem na nekdanjih sovjetskih komunističnih oblasteh, ki jim je bil pomemben le dobiček in niso premogle razmišljanja o okoljskih posledicah svojih dejanj.

V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja se je tako sovjetska vlada odločila, da bo vodo rek, ki napajata aralsko jezero, Amu Darje in Sir Darje, po namakalnih sistemih preusmerila v okoliške puščave na območju Kazahstana, Uzbekistana in Turkmenistana, da bi tam povečali hektarski donos, zlasti pri pridelavi bombaža. To je zmanjšalo dotok vode v jezero, zaradi česar se je to začelo krčiti, vse skupaj pa je pripeljalo do prave ekološke katastrofe. Ribištvo, od katerega je živelo okoliško prebivalstvo, je propadlo, voda pa postajala vse bolj slana in onesnažena s kemikalijami,  dokler nista ostala samo še pesek in sol. Ljudje, celo otroci, ki še živijo tod, bolehajo za hudimi boleznimi dihal. Vse to je pripeljalo do degradacije tal, do sprememb pa je prišlo tudi v podnebju. Zime so sedaj bolj mrzle, poletja pa bolj vroča.

Mesto duhov Kantubek na nekdanjem otoku, ki so ga malce ironično imenovali tudi “otok ponovnega rojstva”. Leta 1948 so Sovjeti na njem zgradili laboratorij za razvoj biološkega orožja in tam testirali smrtonosne bakterije, kot so antraks, črne koze in tularemija. Glede na nedavna poročila so bakterije na otoku spremenili v orožje in ga tam tudi hranili. Nevarni otok je bil zapuščen leta 1992, leta 2002 pa je ameriška vlada pomagala očistiti deset skladišč antraksa.

Mesto Aral, po katerem jezero nosi ime, je danes več kot 50 kilometrov daleč od obale, spomin na morje so samo stare ladijske razbitine, ki ležijo sredi novo nastale puščave. Kot da vse našteto še ne bi bilo dovolj, je območje Aralskega jezera nevarno tudi zaradi nekdanjega otoka Vozrozhdeniya, ki pa se je leta 2008 zaradi krčenja jezera  združil s celino. Na njem so namreč imele sovjetske oblasti laboratorij za razvoj biološkega orožja, v katerem so testirali različne smrtonosne bakterije. Vse strupene snovi so v sodih zakopali v zemljo, danes, ko so sodi strohneli, pa puščavski veter smrtonosne kemijske snovi raznaša daleč naokoli. Ne čudi, da je Aralkum dandanes eden najbolj smrtonosnih krajev na svetu.

M. D.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...