Strel v koleno Šarčeve koalicije: Kar 70 odstotkov anketirancev bolj zaupa občinam kot državi!

Foto: STA

V zadnjih dneh sta slovensko javnost razburila zakona o izvrševanju proračuna in usklajevanju pokojnin, ki sta bila kljub opozorilom državnega sveta in odbora DZ za finance vseeno sprejeta. Glavni vzrok za nestrinjanje pa je zavrnitev koalicijskih poslancev – s pomočjo Slovenske nacionalne stranke in manjšinskih poslancev – amandmaja Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije o povišanju povprečnin slovenskim občinam. S tem so slovenske občine izgubile 146 milijonov evrov, ki jih nujno potrebujejo zaradi višanja svojih stroškov in investicij. O tem je za Nova24TV mnenjska agencija Parsifal opravila anketo, rezultati pa jasno kažejo, da velika večina meni, da za potrebe ljudi veliko bolje poskrbijo občine kot pa država.

Anketirance so vprašali: “Zaradi spremembe v povprečninah naj bi bile slovenske občine skupno prikrajšane za skoraj 146 milijonov evrov. Se vam osebno zdi za ljudi, kot ste vi, bolje, da s tem denarjem upravlja država ali občine?” Kar 68,4 odstotka vprašanih meni, da so to občine, komaj 13,7 odstotka pa jih meni, da država bolje upravlja s tem denarjem. 5,7 odstotka ljudi meni, da je vseeno, 12,3 odstotka pa je odgovorilo z “ne vem”.

Skoraj 70 odstotkov anketirancev denar bolj zaupa občinam
Mnogi so prepričani, da občine nujno potrebujejo višje povprečnine, vlada Marjana Šarca pa jemlje občankam in občanom približno 70 evrov po glavi. Nižje povprečnine bodo tako ustavile razvoj, višja finančna bremena pa bodo prizadela lokalno prebivalstvo. V zakonu je tako zapisana povprečnina v višini 589,11 evra na prebivalca za leto 2020 ter 588,30 evra za leto 2021, lahko pa bi bila za 70 evrov višja, s čimer pa bi se bistveno izboljšala kakovost življenja. Občine namreč bolje vedo, kaj potrebujejo njihovi občani, katere ceste so potrebne obnove, vrtci bi bili cenejši, tako pa se bodo občine zopet morale boriti z dolgotrajno birokracijo, da se dokopljejo do denarja za izboljšanje življenja občanov. Enakega mnenja sta bila tako državni svet kot odbor DZ za finance, zdaj pa vidimo, da tako menijo tudi državljani, a žal se slednjih ne vpraša. Rezultati nedavne javnomnenjske ankete kažejo, da skoraj 70 odstotkov anketiranih meni, da občine bolje gospodarijo z denarjem, namenjenim občinam, kot država. Slabih 15 odstotkov bolj zaupa državi, 15 odstotkov pa je neopredeljenih.

Križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko
Zanimivo je tudi spremljati križanja med demografskimi spremenljivkami, kjer so izpostavljeni spol, starost in izobrazba, in danimi odgovori. Anketa je pokazala, da niti spol niti starost ne igrata ključne vloge pri odgovorih, saj so rezultati skoraj enaki. Več razlike prikazuje izobrazba; višjo, kot jo ljudje imajo, bolj zaupajo denar državi. 

V telefonsko raziskavo je bilo zajetih 706 anketirancev, od tega 51,8 odstotka žensk. Pri mešani metodologiji (telefon in splet) je bilo zajetih 906 anketirancev, od tega prav tako 51,8 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 52,3 leta, standardni odklon pa je 16,9 leta. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,2 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,2 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,5 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,3 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (26,5 odstotka), 22,7 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 16,4 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo.

Lana Božič