Mafija ščiti mafijo? Ustavni sodniki tik pred zdajci, ko bi morala biti v zadevi Kangler zaslišana dva tožilca, zadržali izvajanje parlamentarne preiskave tudi za tožilce!

Foto: Ustavno sodišče RS (Daniel Novakovič)

Potem ko je Ustavno sodišče RS zadržalo delo preiskovalne komisije v primeru Franc Kangler in drugi, ki se nanaša na sodnike, je zdaj še poskrbelo, da se zadrži tudi v delu, ki se nanaša na tožilce. Predsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič je preko Twitterja komentiral, da očitno, ko gre za prvorazredne, odločijo takoj oziroma dan pred zaslišanjem tožilcev, saj bi morala biti danes zaslišana tožilca Niko Pušnik in Drago Šketa. “Mafija je torej zaščitila mafijo.” 

Ta ekspresno hitro sprejeta odločitev bo preiskovalni komisiji vse do končne odločitve ustavnega sodišča onemogočila izvajanje preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na tožilce, tako kot sicer to že velja sodnike.

Vir: Twitter

Ddr. Jaklič kritičen v primeru sodnikov
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je sicer glede zadržanja v delu, ki se nanaša na sodnike, v odklonilnem ločenem mnenju izpostavil, da argumentacija večine ustavnih sodnikov, kako bi lahko takšna preiskovalna komisija povzročila nepopravljivo škodo za neodvisnost sodstva, predstavlja povsem površinski zaključek. “Večina se namreč sploh ni spustila v presojanje, kako bi do takšnih posledic, glede na zamejenost akta o parlamentarni preiskavi sploh lahko prišlo. Ta prav tako ni presodila, ali poleg očitne zamejenosti akta ne obstaja morda način, ki bi takšno domnevno grožnjo povsem onemogočil, pri tem pa zastavljene preiskave sploh v ničemer ne bi oviral, kaj šele preprečil.” 

Po besedah Jakliča niti iz ene določbe akta o parlamentarni preiskavi ne izhaja, da je komisija zastavljena tako, da bi klicala na odgovornost sodnike za njihovo mnenje, torej zato, ker so po svoji najboljši vesti v skladu z ustavo, zakonom in znotraj polja razumnega nesoglasja v svobodni demokratični družbi, tj. izven polja očitnih protipravnosti v povezavi s pritiski ali nedovoljenimi navodili izven dovoljenega pravnega okvira, presodili, kakor pač so. Pri tem pa izpostavlja, da je nekaj povsem drugega preiskovati sume protipravnih zlorab kot pa ugotavljati, ali je določen sodnik odločil prav ali ne, ter ga za njegovo stališče klicati na odgovornost. Medtem ko je slednje nedopustno, je prvo povsem dopustno in je nujno preiskovati. Glede na to, da gre v tem konkretnem primeru za tožilce, je jasno, da gre vnovič le za zaščito prvorazrednih in za nič drugega. Pa naj še kdo verjame v enakost pred zakonom in v neodvisnost vej oblasti.

Hana Murn