V Demokraciji so objavili intervju z mag. Bojanom Pograjcem, državnim sekretarjem v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije, zadolženim za vojaške, obrambne in zunanje zadeve. Brigadir Pograjc je pred sedanjo funkcijo od leta 2009 do aprila 2020 v Generalštabu Slovenske vojske opravljal formacijske dolžnosti v nazivu generalmajor.
DEMOKRACIJA: Gospod Pograjc, ste eden v tujini najbolj šolanih slovenskih visokih častnikov. Ob nastopu nove Janševe vlade so vas omenjali kot kandidata za načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Kako gledate na ta prehod iz Generalštaba SV v Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije?
POGRAJC: Prehod iz vojaške strateške ravni poveljevanja v vlado demokratične države, ki ima objektivni civilni nadzor nad vojsko, ni kakšna posebnost. V sodobnem svetu predstavlja nadaljevanje in nov izziv v razvoju vojaške kariere za vsakogar, ki je služil domovini v uniformi, tako kot jaz, blizu trideset let. Ob tem pa zapolnjuje potrebe po iskanju optimalnega delovanja na vojaškem in obrambnem področju v povezavi z zunanjo politiko v sistemu nacionalne varnosti, ki jih ima vrh izvršilne veje oblasti.
DEMOKRACIJA: Kako pa ste doživljali, videli stanje v Slovenski vojski v zadnjih letih? Če se ne motim, je bila naša vojska zaradi pomanjkanja finančnih sredstev med letoma 2013 in 2016 na najnižji ravni možnosti delovanja …
POGRAJC: Vsaka država ima takšno vojsko, kot jo državna oblast preko svojih različnih državnih funkcij vzpostavi. Pristojnost za izgradnjo njenih sil in zmogljivosti v praksi ter njeno delovanje v skladu z usmeritvami in poslanstvom pa sta na strani vojakov. Poudariti torej hočem dvoje, da je za stanje vojske v prvi vrsti odgovorna državna oblast, vsekakor pa morajo dobršen del odgovornosti za udejanjenje usmeritev sprejeti tudi pripadniki vojske. Vojaki ne prosijo za vire, še manj jih smejo zahtevati. So pa dolžni opozarjati s kredibilnimi vojaškimi nasveti na tveganja, ki jih bo morala državna politika, tako pozicijska kot tudi opozicijska, prevzeti, če ne bo dovolj virov za izvajanje nalog, ki izhajajo iz poslanstva vojske po zakonu o obrambi. Najnižja raven možnosti delovanja vojske bi nastopila takrat, ko bi ostala samo še vrhovni poveljnik in garda. Če upoštevamo poleg bojne moči še idejno zasnovo in bojno moralo, ki izhajajo iz doktrine Slovenske vojske, potem smo bili med letoma 2013 in 2016 še daleč od stanja najnižje ravni delovanja. Je pa res, da sem bil v preteklosti nemalokrat presenečen, da je možno iti še nižje, predvsem pa, da so pretekle levosredinske vlade to dopuščale. Iz osebne izkušnje lahko rečem, da noben nasprotnik ne more zbiti vojaku toliko morale, kot mu to lahko stori lastna državna oblast. Prebivalci Slovenije z opredelitvijo na volitvah ne bi smeli dopustiti, da bi bila varnost v praksi razdeljena med prvo- in drugorazredne. Prvim bi jo zagotavljala slovenski potni list in zadostni finančni viri, drugim pa bi preostalo upanje in molitev, da se potencialne grožnje ne bi uresničile. Država, izvoljena javna oblast, je dolžna zagotavljati ustrezno stopnjo varnosti za vse.
DEMOKRACIJA: Za leto 2018 je generalštab po nacionalnem konceptu ocenil stopnjo zmožnosti vojske za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno. Nekoliko boljša ocena je bila predstavljena aprila za lansko leto. Kako ta ocena nastaja? Kaj pravzaprav pomeni?
POGRAJC: Priprava poročila z ocenama zahtevane in potrebne pripravljenosti Slovenske vojske za preteklo leto je kompleksen proces, katerega normativni okvir predstavljajo zakon o obrambi, pravilnik o izvrševanju obveznosti do predsednika Republike Slovenije na obrambnem področju, navodilo za ugotavljanje pripravljenosti Slovenske vojske ministra za obrambo in direktiva za ugotavljanje pripadnosti Slovenske vojske načelnika generalštaba. Vhodni podatki in informacije za poročilo so pridobljeni iz poročila o zahtevani pripravljenosti sil Slovenske vojske, poročil o ugotavljanju pripravljenosti poveljstev in enot Slovenske vojske, vrednotenja potrebne pripravljenosti Slovenske vojske kot celote, analize posebnih dejavnikov, poročila ministrstva za obrambo za ocenjevalno leto in realizacije načrta operativnih zmogljivosti. Poročilo daje vpogled v sposobnost Slovenske vojske za uresničevanje z zakonom predpisanih nalog v miru, izrednih razmerah in vojni, ki izhajajo iz njenega poslanstva, z upoštevanjem okolij – od najširšega mednarodnega do nacionalnega. Seveda pa poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske poleg ocene njenega stanja in pripravljenosti opredeljuje tudi oceno ključnih tveganj za bodočo pripravljenost Slovenske vojske, ki naj bi jih upoštevali predvsem zakonodajna in izvršilna veja oblasti.
DEMOKRACIJA: No, z novo vlado so nastopili boljši časi za Slovensko vojsko. V vladajoči koaliciji je bil dosežen dogovor, da se zagotovi več sredstev za Slovensko vojsko. Vlada je tako v državni zbor poslala zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski za obdobje 2021-2026. Sredi julija je ta zakon v državnem zboru že prestal prvo branje. Nedvomno gre za nujne minimalne investicije v Slovensko vojsko!?
POGRAJC: Ekipa ministra za obrambo mag. Mateja Tonina je pričela svoj mandat obetavno, z ugotovitvijo, da mu za nujno prepotrebne minimalne investicije v ljudi, opremo in oborožitev, ki naj bi srednjeročno sploh omogočali obstoj Slovenske vojske, ne pa njen klavrn propad v kakšno žandarmerijo, ni treba napisati nobenega novega strateškega ali drugega plansko-usmerjevalnega dokumenta. Slednji se bodo posodobili takrat, ko bo to potrebno, ali pa, ko jim bo potekel rok veljave. Po zgolj dobrih treh mesecih so bile koaliciji, pa tudi opoziciji, predstavljene jasne prioritete razvoja obrambnega sistema do leta 2026 s poudarkom na Slovenski vojski, ne da bi se pozabilo na dodatna in potrebna usklajevanja z zavezniki v Natu. Ob tem je minister mag. Tonin z občutkom za ljudi in njihovo dostojanstvo predložil v sprejetje vladi še spremembe in dopolnitve zakona o obrambi, ki naj bi primarno rešile status vojakov po petinštiridesetem letu. Sta pa oba zakona le ena plat vojaškega spominskega kovanca. Da bo resnično pozlačen, bo na drugi strani morala biti v mariborski kadetnici v letu ali dveh ustanovljena vojaška fakulteta za 1., 2. in 3. bolonjsko stopnjo. Razvoja vojaške profesije brez razvoja vojaške inteligence ni.
DEMOKRACIJA: Večji delež predvidenih investicij bo torej namenjeno oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine oziroma nabavi vozil 8X8 in 4X4, in sicer 408 milijonov evrov. Pri tem se veliko govori, da gre za obljubo zavezništvu Nato. Kako je s tem?
POGRAJC: Slovensko vojsko izgrajujemo in obenem moderniziramo v prvi vrsti za svoje nacionalne potrebe v vedno bolj varnostno nepredvidljivem večpolnem svetu. Nato in EU pa sta nam pri tem v dobrodošlo podporo. Drži pa tudi, da nekatere politične stranke z nasprotovanjem – ali figo v žepu – predlaganemu razvoju Slovenske vojske nemalokrat pozabljajo, da smo člani EU in Nata s pravicami in dolžnostmi, kar so državljanke in državljani potrdili na referendumu s prepričljivo večino.
DEMOKRACIJA: Kakšna pa je vloga Republike Slovenije znotraj severnoatlantske zavezništva? Poslanec Levice Miha Kordiš je Slovensko vojsko v parlamentu žaljivo označil za »ekspedicijski korpus zveze Nato …«.
POGRAJC: V političnem smislu je vloga Republike Slovenije v Natu seveda večja od velikosti in ognjene moči njene vojske, v smislu potrebne solidarnosti med članicami pa ni nič manjša od večjih ali največjih članic. S trenutnim enim odstotkom in kakšno stotinko bruto družbenega proizvoda, namenjenega obrambi, ter zdaj tudi kakšno desetinko več zaradi njegovega padca, zanemarjamo svojo vlogo. Spoštujem vsakega poslanca, ne glede na njegov svetovni nazor, kakor tudi svobodo govora, zato bo moja zavrnitev, po vaše žaljive oznake gospoda Kordiša, vojaško strokovna. Glede na svoj obseg brez upoštevanja strateške rezerve, ki je pod deset tisoč vojaki, Slovenska vojska ne more biti ekspedicijski korpus. Korpus je velik od dvajset do petinštirideset tisoč vojakov.
DEMOKRACIJA: No, jasno je, da Republika Slovenija svojo vojsko v prvi vrsti potrebuje za varovanje svojega teritorija, za varovanje svojih meja, svojih državljanov. Kako gledate na to silno nasprotovanje opozicijskih strank, da bi naša vojska dobila večja pooblastila za varovanje naše meje z namenom zmanjšanja nezakonitih migracij? S tem bi razbremenili policijo …
POGRAJC: Preveč ukvarjanja z dnevno politiko in bojem za oblast z vsemi sredstvi za vsako ceno nas oddaljuje od strateških ciljev, med njimi od večje varnosti. Bati se lastne vojske, ki je močno podrejena zakoniti državni oblasti in civilno nadzirana, je sramotno. Migracije, naj si bodo posamične ali v valovih, niso nujno nekaj slabega, če so nadzorovane. Nujno je ločevati med ekonomskimi migranti, vojnimi begunci in prosilci za azil. Za nezakonite migracije morata EU in z njo Slovenija v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU in evropske varnostne in obrambne politike kot njenega sestavnega dela najti način zaustavljanja na njihovem izvoru. Policija nima dovolj človeških virov in tehničnih sredstev, da bi lahko sama popolnoma zaščitila državljanke in državljane ter njihovo lastnino pred nezakonitimi dejanji migrantov, zato je prav, da Slovenska vojska z njo sodeluje pri nadzoru meje, a tudi v širšem obmejnem pasu. Žal je tako, da dokler ne bodo prebivalci osrednje Slovenije resneje občutili nasilništva, vandalizma in kraj migrantov, kakšnih večjih sprememb v zvezi s pooblastili vojski verjetno ne bo. Čeprav si tega nikakor ne želim, predvidevam, da bodo poslance v večja pooblastila Slovenski vojski prisilile razmere. Če ne prej, potem najverjetneje, ko se bo umirila pandemija covida-19. Zagotovo pa ob kakršnikoli geopolitični spremembi v loku od severne Afrike, Bližnjega vzhoda do Turčije, da podsaharske Afrike, Pakistana in Afganistana ob tem niti ne omenjam.
DEMOKRACIJA: S koncem hladne vojne se je začelo govoriti o »koncu zgodovine«, videti je bilo, da je večina težjih geopolitičnih vprašanj rešenih. V zadnjem desetletju je postalo jasno, da še zdaleč ni tako. Priča smo ponovnemu oživljanju geopolitike, spreminjanju meja v vzhodni Evropi, konfliktom na Bližnjem vzhodu, posledično povečanim nezakonitim migracijam, napetostim med ZDA in Kitajsko … Se pravi, da varnost spet postaja vrednota?
POGRAJC: Varnost v širšem in ožjem smislu je za vsakega izmed nas vedno bila in je vrednota, ki je odvisna od našega zavedanja in zaznavanja ogroženosti. Dolžnost političnih funkcionarjev in varnostnih profesionalcev je, da ob vsaki priložnosti javnostim znajo, hočejo in zmorejo komunicirati Strategijo nacionalne varnosti Republike Slovenije v povezavi z drugimi področnimi strategijami, ne da bi jo bilo tem javnostim sploh treba brati.
DEMOKRACIJA: Veliko se govori tudi o kibernetski varnosti …
POGRAJC: Pomen kibernetske varnosti se v svetu in pri nas povečuje zaradi povečanja števila informacijskih sistemov, njihove vsestranske uporabnosti, kakor tudi kompleksnosti. Informacijski sistemi omogočajo hiter razvoj številnih dejavnosti in blaginjo. Od njih smo postali odvisni, ne da bi se tega nujno zavedali kot posamezniki, hkrati pa smo odvisni tudi kot celotne družbe, države in globaliziran svet. Pravimo, da so ogrožene naše vrednote in cilji družbe, če je ogrožena kibernetska varnost. Na udaru so lahko človekove pravice in temeljne svoboščine, pod vprašajem pa je med drugim politična stabilnost. Kibernetski prostor je že dlje časa bojno polje za spopade nevladnih, državnih in naddržavnih tekmecev in nasprotnikov, pri čemer seveda ne počiva niti organizirani kriminal.
DEMOKRACIJA: Nedavno je britanski premier Boris Johnson napovedal prepoved nakupa opreme za omrežje 5G od kitajskega Huaweija. Nasprotno se je odločila Francija, ki ne bo administrativno prepovedala kitajski tehnološki družbi Huawei udeležbe na razpisih za postavljanje mobilnih omrežij pete generacije. Obstaja bojazen, da bo komunistična Kitajska preko tehnologije 5G širila svoj vpliv v svetu. Kakšno je stališče slovenske vlade do tega vprašanja?
POGRAJC: Zaradi svoje geostrateške lege in geopolitike mora Slovenija s čim večjim številom držav sodelovati za doseganje svojih nacionalnih interesov. Pri tem morajo imeti prednost vsestranskih tesnejših stikov tiste, s katerimi smo povezani v politične zveze ali obrambna zavezništva na osnovi skupnih vrednot znotraj zahodne civilizacije. Verjamem, da bo končno stanje, ob upoštevanju varnostnih zahtev, enako tako v britanskem, francoskem in slovenskem primeru, le da bodo do njega v omenjenih državah vodile različne poti. Poceni nakup se običajno lahko že srednjeročno, zagotovo pa dolgoročno, izkaže kot drag nakup. Strošek je pomnožen, če se v nekem trenutku udejanji varnostno tveganje.
DEMOKRACIJA: Kako v zvezi s tem vidite vlogo Nato pakta? Tudi v luči zaostrovanja odnosov med ZDA in Kitajsko?
POGRAJC: Vlogo Nata je za vse članice najbolje predstavil kar generalni sekretar v juniju tega leta, ko je dejal, da ne vidi Kitajske kot novega sovražnika ali nasprotnika. Vidi pa, da vzpon Kitajske bistveno spreminja svetovno ravnovesje moči v svetu. Kitajska ima že drugi največji obrambni proračun, veliko vlaga v sodobne vojaške zmogljivosti, članicam Nata se bliža tudi v kibernetskem prostoru. Prisotna je na Arktiki in v Afriki, vedno bolj sodeluje tudi z Rusijo. Nato se mora zato po Stoltenbergovo politično krepiti ter močneje sodelovati s partnerji v azijsko-pacifiškem območju – Avstralijo, Japonsko, Južno Korejo in Novo Zelandijo.
DEMOKRACIJA: V zadnjih letih smo priča nekoliko bolj zadržanim odnosom med ZDA in Evropsko unijo, kar vpliva tudi na Nato. Kako gledate na razmišljanja oziroma idejo, da bi morala imeti Evropska unija svojo vojsko?
POGRAJC: Vojsko EU vidim zaenkrat še kot politično vizijo na začetku oblikovanja strateškega procesa za njeno dolgoročno udejanjenje, ki se bo morda končal zgolj z več sodelovanja na obrambnem in varnostnem področju. Njegove eksterne okoliščine, ki jih navajate, zaradi slabitve transatlantske povezave, govorijo v njen prid, a zatakne se pri internih okoliščinah. Izstop Združenega kraljestva s svojimi nasprotovanji je sicer olajševalna okoliščina, a zadržanost novih članic z vzhoda nikakor ni. Bo imela v njej vodilno vlogo Francija kot edina država, ki poseduje jedrsko orožje? Ali ji bo poveljeval nemški general? Skratka, zaenkrat je političnih in tehničnih ovir več kot rešitev. Če pa rešitve že so, niso podprte z dovolj finančnimi viri.
DEMOKRACIJA: V kabinetu predsednika vlade ste zadolženi tudi za zunanje zadeve. Kako ocenjujete julijski vrh EU v Bruslju?
POGRAJC: Marsikateri od študijskih centrov po svetu je dopuščal možnost vsaj dveh ciklov pogajanj. Zato smo lahko zadovoljni, da je bil dosežen, tudi za Slovenijo, do sedaj najugodnejši dogovor že po petih dneh maratonskih pogajanj. Slovensko delegacijo izkušenih diplomatov in ekspertov je k velikemu dosežku vodil še bolj izkušeni predsednik vlade gospod Janša, za katerega so bila to že njegova tretja pogajanja. Seveda je čisto drugače, če nas na vrhu EU v Bruslju predstavlja karizmatičen državnik s kilometrino, nekdanji disident in osamosvojitelj, večkratni predsednik vlade in minister, zasidran v mreži Evropske ljudske stranke, ki je vešč pogajalec z razumevanjem, da je znotraj sedemindvajseterice treba iskati zavezništva, kot pa – z vsem spoštovanjem – kakšen nov obraz.
DEMOKRACIJA: Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije. Kako potekajo priprave na to?
POGRAJC: Glede na to, da so bile prekinjene z menjavo vlade v marcu ter da potekajo v okoliščinah covida-19, jih je neutrudljivi minister dr. Logar že uspešno in učinkovito utiril in potrebno pospešil.
DEMOKRACIJA: In še vprašanje za konec. Pred stotimi leti smo Slovenci doživeli geopolitično tragedijo z uradno izgubo Primorske in Koroške. Oktobra 1920 se je zgodil nesrečni koroški plebiscit, novembra istega leta pa je bila podpisana še rapalska mirovna pogodba … Kaj je po vašem mnenju nauk iz tistih časov – za sedanji čas?
POGRAJC: Strateške okoliščine tistega in današnjega časa so seveda različne. Za oba časa, kot tudi za tistega pred tridesetimi leti, pa vendarle velja, da so pogum Slovenk in Slovencev, ustrezno pripravljena vojska, domoljubje ter nacionalni ponos, prepleten s kulturo in vero, šele potrebni pogoji za doseganje nacionalnih interesov. Njim pridana morata biti premišljena in odločna politika voditeljev – državnikov in verodostojnost v mednarodnih odnosih.
Intervju je bil prvotno objavljen na spodnji povezavi: