Mediana je za portal 24ur izmerila, da aktualna vlada Roberta Goloba trenutno uživa najvišjo podporo vladi vsaj od leta 2016. Prav tako bi na volitvah ponovno zmagala stranka Gibanje Svoboda, in sicer bi prejela 31,4 odstotka podpore, najbolj cenjen politik meseca avgusta pa je ravno tako sedanji predsednik vlade. Golobovi stranki sledi stranka SDS, ki bi prejela 23,4 odstotka – preostali dve vladni stranki pa beležita le okoli 5-odstotno podporo, NSi malenkost več od njiju. Rezultati javnomnenjske ankete so milo rečeno nenavadni – sploh glede na to, da so bile vmes parlamentarne počitnice, da o rekordni inflaciji ter kupu komunikacijskih in operativnih debaklov niti ne govorimo.
Na portalu 24ur so objavili rezultate avgustovskega merjenja javnega mnenja o slovenski politiki: po meritvah Mediane bo vlada Roberta Goloba v politično jesen vstopila z najvišjo politično podporo doslej. Aktualne ministe podpira skoraj 6 od 10 vprašanih (58,4 odstotka), hkrati pa gre za najvišjo podporo vladi od vsaj leta 2016 – s starejšimi podatki ne razpolagajo. Oblasti nasprotuje skoraj vsak tretji (26,7 odstotka), ostali so neodločeni (14,9 odstotka). Po merjenju Mediane je bil avgusta najbolj cenjen politik premier Robert Golob, rekordno podporo pa je dobila tudi njegova stranka Gibanje Svoboda: če bi bile volitve včeraj, bi Golobovo stranko obkrožila skoraj tretjina anketirancev (31,4 odstotka).
Kmalu bo minilo 100 dni od nastopa vlade Roberta Goloba – to obdobje so zaznamovale predvsem kadrovske menjave, že na prvi seji so zamenjali vodje policije, Sove in Ukoma, pa tudi predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Konec junija je Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede ter napovedal, da bo nova vlada izkoristila poletje za pripravo na jesen, ko se bo treba odzvati na izzive v zdravstvu ter prehransko in energetsko draginjo. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah. Z novimi ukrepi se je takrat cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa na 1,848 evra. Vlada je tudi pripravila predloge sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi zakona o dohodnini, Golobova ekipa pa je ob tem poudarila, da zasledujejo štiri cilje, eden med njimi je odprava davčnih ugodnosti, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Nad prehransko draginjo namerava nova vlada iti z ukrepom spremljanja cen osnovnih živil pri trgovcih, Slovenija pa se v zadnjih mesecih sooča z nadpovprečno visoko inflacijo – dražijo se naftni derivati, hrana in električna energija, posledično se visoke cene prelivajo v cene drugih izdelkov in storitev, kar vodi v spiralno inflacijo.
Poleg prvenstva na lestvici inflacije in padcu črpanja EU sredstev se hitro približujemo še zmagi na lestvici najdražje električne energije. #plešejo pic.twitter.com/SIq4EZVgDb
— Aleš Hojs (@aleshojs) August 28, 2022
Nekaj mesecev “svobode” in že smo z inflacijo v zgornjem delu lestvice, je na Twitterju opozoril Janez Janša
Na Statističnem uradu RS zadnje mesece pojasnjujejo, da je izrazit skok cen električne energije oziroma energentov posledica tega, da je vmes nehala veljati večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. Julija je bila inflacija v Sloveniji že 11,7 odstotka, v državah z evrom 8,9 odstotka. Slovenska inflacija je bila tako že za 31,5 odstotka višja od inflacije v državah z evrom. Višjo inflacijo od Slovenije so imele samo štiri države (Estonija, Latvija, Litva, Slovaška). Še v prvih mesecih letošnjega leta je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo. Nemški finančni minister predlaga popolnoma nasprotne predloge za spopad z inflacijo kot slovenska vlada: zaradi visoke inflacije bodo dvignili splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane, zaradi česar bodo davki za nemške državljane nižji. Tudi če ne naštevamo naprej vseh dosedanjih “dosežkov” Golobove vlade, je jasno, da za državljanke in državljane Slovenije niso naredili prav nič koristnega, zato je težko pojasniti, čemú anketirani tej opciji namenjajo tako visoko podporo. Morda za to še najlažje okrivimo dominantne medije, ki Golobove poteze prezentirajo v dokaj pozitivnem tonu – sploh javna RTVS, ki v tem času bije svoj ideološki boj z zapuščino prejšnje vlade. Ob tem ne gre spregledati še dejstva, da določen segment publike dosegajo tudi Odlazkovi mediji, ki so – sploh če pogledamo Necenzurirano – dobesedno v službi Golobove vlade. Nenazadnje pa smo že pisali o tem, da je verodostojnost agencije Mediana že nekaj časa vprašljiva, sodeč po večkratnih dokazih, da je javno mnenje bolj ustvarjala, kot ga merila.
Sara Kovač