Organizatorji protestov na ulice vabijo čim več ljudi, da bi lahko skupaj protestirali proti vladi, saj se ne strinjajo z njenimi ukrepi. Po drugi strani pa imamo vlado s socialnim čutom za ljudi, kot še nobena doslej. Pa so protesti res organizirani, da bi predstavili alternativo za boljšo razvojno prihodnost Slovenije? Odgovor je ne. Ponujajo le preživete in že videne modele, ki so državo v zadnjem desetletju naredili nekonkurenčno ter zaostalo. To se vidi ravno v trenutku, ko bi država potrebovala konsenz, radikalna leva opozicija pa se ukvarja z zgodovino. Predvsem pa si želijo državnih milijard. Zgodovinar Jože Možina opozarja, da levica v tem trenutku ni sposobna ponuditi sposobne, karizmatične in močne vodje, ki bi lahko Slovenijo vodila naprej, kar pa postaja čedalje večji problem tudi med ostalimi svetovnimi avtoritetami.
Protesti zoper vlado Janeza Janše ne pojenjajo, pri tem pa ji protestniki očitajo fašizem in grozijo s smrtjo. Po drugi strani se mora vlada soočati z epidemijo koronavirusa, ki je zaobjel ves svet. Poleg vsega omenjenega z omejenimi sredstvi skuša skozi akcijske načrte in koalicijsko pogodbo državo popeljati iz krize, rešiti gospodarstvo, jo uvrstiti med najboljše države na področju digitalizacije in gospodarstva in ustvariti blaginjo za prebivalce. Glede na to, da ne prejme sodelovanja s strani levice ji gre glede na položaj dobro, a bi to šlo veliko bolje, če bi bili pripravljeni sodelovati tudi na drugi strani.
Zgodovinar in avtor knjige Slovenski razkol Jože Možina poudarja, da so revolucionarji v drugi svetovni vojni imeli za razliko od današnje levice izjemno močne, delovne in prekaljene voditelje. “Med njimi je bil marsikdo primitivec, a marsikdo je imel to neko predrznost v sebi, predrznost je sicer ostala, a iz generacije v generacijo imajo šibkejše voditelje,” je pojasnil. Vsekakor pa meni, da bi levica lahko bila sposobna voditi uspešno državo le v primeru, ko bi bila zmožna izoblikovati nosilno, karizmatično in sposobno figuro, kar postaja vedno večji problem tudi med svetovnimi avtoritetami. Pri tem spomni na nastope Alenke Bratušek ter Marjana Šarca in je prepričan, da mediji takrat niso opravili svoje naloge in razkrili njihove pomanjkljivosti, kajti niso bili uravnoteženo kritični. “Šlo je za vzdrževanje nečesa, medtem pa vsi vemo, da je bilo vladanje Marjana Šarca blamaža, prav tako pa tudi intervju Alenke Bratušek za CNN.”
V preteklih letih je bilo denimo opaziti podoben napredek med različnimi vladami na področju digitalizacije, je pa res, da smo v preteklih letih imeli bolj kot ne vlade sestavljene na strani levice in in bi bili mogoče lahko boljši, če bi vmes nastopila tudi desna vlada. Predsednik vlade Janez Janša je na prvem sestanku strateškega sveta za digitalizacijo izrazil zaskrbljenost, da Slovenija na področju digitalizacije zaostaja, a je prepričan, da ni čas za iskanje krivca, temveč je čas, ko je potrebno preveriti kaj lahko storimo za izboljšanje svojega položaja v svetu in je s tem poudaril, da bo ponudil vse vire, ki bodo na voljo.
“Vsekakor je potrebno najprej preveriti, kakšne imamo slabosti na področju digitalizacije in jih izboljšati. Po drugi strani pa preveriti kje smo dobri in tisto tudi okrepiti,” je pojasnila članica Sveta za digitalizacijo Sonja Šmuc. Prepričana je, da mora Slovenija svoj izostanek v svetu zmanjšati in meni, da je bila nedavna ustanovitev Strateškega sveta za digitalizacijo odločen korak naprej. “Na sestanku je za motivacijo poskrbel predsednik vlade, ki je izpostavil cilj, da Slovenija v nekaj letih iz 16. mesta preskoči med 5. najboljših držav na področju digitalizacije,” je pojasnila.
Družba v Sloveniji ima velik odpor na spremembe, kar se pozna tudi v konkurenčnosti gospodarstva
Prepričana je, da je to mogoče, a le če bodo na voljo potrebno viri, vlada mora prizadevanja odločno podpreti moralno, finančno in s podpornim okoljem, s katerim bi jim lahko uspelo ustvariti spremembe. Vsekakor pa spremembe niso lahke, predvsem, če pogledamo iz vidika digitalizacije družbe. “Pomembno je, kako so te spremembe predstavljene, prav tako pa tudi kakšne te spremembe so,” je še poudarila. Pri tem je še izpostavila, da je Slovenija ena izmed tistih držav, kjer je izjemno nizka stopnja vseživljenjskega učenja, kamor spada tudi digitalna pismenost.
“Vse generacije, še posebej pa starejše bi morale več časa in sredstev namenjati pridobivanju novih veščin. Tako bi si lahko sami izbirali delodajalce in delali tisto, kar jih veseli, ne pa da nezadovoljni samo čakajo na upokojitev. Življenje je mnogo bolj polno, če radi delamo, to kar delamo,” je še dodala. V današnjem svetu vse bolj postaja vrednota veselje do dela, ki pa se lahko doseže z menjavo delodajalca ali odkritjem novega veselja do stvari, do katerih smo pridobili znanja. Po drugi strani pa to dela družbo srečnejšo, gospodarstvo pa bolj konkurenčno, saj se gradi njegova dodana vrednost.
Strateški svet za debirokratizacijo na čelu z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem je vladi predlagal številne novosti, ki bi razbremenile državljane in podjetja. “Državljani si ne želijo birokracije, dušijo se v njej in to je potrebno odpraviti,” je povedal Simič. Pri tem je dejal, da mnogi morda vidijo v odpravi birokracije grožnjo, a je prepričan, da so spremembe in olajšave v davčnem sistemu nujne za razvoj in razcvet gospodarstva. “Vsi tisti, ki delamo v gospodarstvu, vemo kaj podjetnike in državljane duši.”
Ministrstvo je del ukrepov že vključilo v predlog zakona – med drugim se obetajo nižji davki pri dohodnini
Ministrstvo za finance je pripravilo predloge za nadgradnjo davčnega sistema. Prepričani so, da imajo predvidene rešitve večji in dolgoročnejši pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva. “Gospodarstvo bomo spodbudili k dodatnemu investiranju, kar bo pozitivno vplivalo na prihodke,” so dejali. Ministrstvo je tako pripravilo več predlogov zakonov, in sicer med drugim predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davku na dodano vrednost. Z ukrepi bodo razbremenili posameznike, med njimi tudi visoko izobražene, ki predstavljajo temelj prijaznega poslovnega in družbenega okolja, lažje pa se bo zaposliti tudi prvim iskalcem zaposlitve. Ukrepi bodo vplivali na večje število zaposlitev in tudi na bolje plačane zaposlitve, kar pa bi lahko posledično povečalo potrošnjo prebivalcev, kar bo izjemnega pomena po izhodu iz krize zaradi covid-19.
V petek pa se je vlada na dopisni seji seznanila z ustanovitvijo in imenovanjem Strateškega sveta za socialno politiko, ki je posvetovalna skupina predsednika vlade. Strateški svet je ustanovljen s ciljem spremljanja, analiziranja in predlaganja sprememb pravnih podlag, informacijskih podlag in organizacije poslovanja na področju socialne varnosti z namenom zagotoviti bolj pravičen, pregleden in enostaven sistem, ki bi posameznikom zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti, njena predsednica pa bo dolgoletna poznavalka socialne politike na domačih in evropskih tleh, evropska poslanka Romana Tomc.
Med delovna področja Strateškega sveta bo spadalo delovanje sistema socialnega zavarovanja in zagotavljanje socialne varnosti iz naslova socialnega zavarovanja, delovanje sistema socialnega varstva posameznikov in družin na podlagi socialnih transferov in ostalih prejemkov, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, delovanje in mreže socialnih zavodov in institucij, ki skrbijo za zagotavljanje socialne varnosti, vključno z organizacijami, ki predstavljajo dopolnilno izvajanje aktivnosti za zagotavljanje socialne varnosti in druga področja povezana z zagotavljanjem socialne varnosti na lokalni in nacionalni ravni.
Cilj strateškega sveta je učinkovitost socialnega sistema pri zagotavljanju socialne zaščite
Naloge Strateškega sveta bodo spremljanje delovanja sistema socialne varnosti z vidika njegove učinkovitosti pri zagotavljanju socialne zaščite. Prav tako bodo pripravljali mnenja k vprašanjem, pobudam ali predlogom povezanimi z delovanjem sistema socialne varnosti, oblikovanje predlogov za spremembo predpisov, strateških sprememb, konkretnih ukrepov in pravnih aktov, ki bi bili potrebni za pripravo in izvedbo racionalizacije sistema socialne varnosti in socialnega zavarovanja in vzpostavitve preglednega sistema socialnih pomoči. V nadaljevanju bo strateški svet spremljal, kako se izvajajo predlagani ukrepi in pravni akti, namenjeni racionalizaciji sistema socialne varnosti in socialnega zavarovanja ter o tem seznanjali vlado in opravljali druge naloge, s katerimi se dosega cilje na posameznih področjih.
Sara Rančigaj