Slovensko predsedstvo je skupno doseglo kar 21 kompromisov na dosjejih. Na področju zdravstva smo dosegli štiri. Seveda pa se vsa zgodba po besedah ministra z zdravje Janeza Poklukarja začenja že leta 2020, ko je v Evropo prišla epidemija covida-19. “Evropska komisija je bila z namenom, da se doseže večja zdravstvena varnost, primorana podati sveženj zakonodajnih ukrepov – tako imenovana Evropska zdravstvena unija. V okviru te je bil podan predlog treh zakonodajnih aktov: uredba o krepitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, uredba o čezmejnih grožnjah za zdravje in uredba o krepitvi Evropske agencije za zdravila,” je na današnji novinarski konferenci uvodoma pojasnil minister za zdravje.
Ker pa se je epidemija stopnjevala in ker smo potrebovali dodatne ukrepe oziroma način ukrepanja v izrednih zdravstvenih razmerah, je letos septembra Evropska komisija izdala nov akt, tako imenovano uredbo o Heri, s katero je poskušala še dodatno okrepiti Evropsko zdravstveno unijo. Odziv na zdravstvene krize je bilo namreč potrebno po besedah ministra okrepiti.
Naše predsedovanje se je začelo julija lani in je obsegalo vso obdobje druge polovice leta 2021. Prvi dosežki na zakonodajnih aktih so bili po besedah Poklukarja doseženi že poleti, ko smo dosegli splošni pristop pri uredbi o krepitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in pri uredbi o čezmejnih zdravstvenih grožnjah. “Na ta način so lahko vsi trije zakonodajni akti prišli v fazo trialogov, torej pogajanja med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Da smo prišli do splošnega pristopa Sveta EU, smo morali organizirati preko 25 formalnih srečanj in vsaj dvakrat toliko neformalnih srečanj. Tako smo prišli do dogovora med sedemindvajsetimi državami članicami Evropske unije.”
Prvi od pomembnih zaključkov trialoga je bil po besedah Poklukarja trialog o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila, v nadaljevanju pa trialog o okrepljeni vlogi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Prvi je bil dosežen konec oktobra, drugi pa konec novembra. “S tem našega predsedovanja še zdaleč ni bilo konec. V nadaljevanju smo morali zaradi groženj o pomanjkanju medicinskih pripomočkov na evropskem trgu skupaj z vsemi članicami na hitro spremeniti uredbo o vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih.” Kot pravi, bi v nasprotnem primeru lahko Evropa ostala brez ustrezne opreme. “Tu gre res za pomemben korak, kajti v izredno kratkem času je ekipa dosegla dogovor, ki je bil potrjen v decembru.”
Uredba o Heri eden največjih dosežkov predsedovanja
Eden največjih dosežkov našega predsedovanja je zagotovo dosežek oziroma politični dogovor na nivoju uredbe o Heri, je pojasnil Poklukar. Ta namreč daje dodatno podlago za boljše ukrepanje v primeru zdravstvenih kriz. “Kar se tiče Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, je potrebno poudariti, da ta prinaša ustanovitev zdravstvene projektne skupine za pomoč, ki bo državam svetovala pri pripravi, preučevanju in posodabljanju načrtov pripravljenosti in morebitnih lokalnih izbruhih epidemije oziroma bolezni. Hkrati pa ta uredba daje tudi podlago za digitalno platformo, s katero bodo države med seboj lahko prihajale do ustreznih podatkov, na ta način prihranile čas za odzivanje in tudi sredstva.” Poudaril je, da vsega skupaj seveda ne bi bilo moč sprejeti in uveljaviti krepitve Evropske zdravstvene unije, če ne bi ves čas predsedovanja delali tudi na vsebinah krepitve Evropske unije.
Tukaj je potrebno po navedbah ministra izpostaviti iskanje inovativnih rešitev za bolj odporne zdravstvene sisteme, izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti zdravil, krepitev boja proti raku in krepitev vloge Evropske unije na svetovni ravni, vezano na zdravje. “Vezano na te štiri vsebine se je organiziralo pet pomembnih dogodkov, ki so dali podlago za zaključke sklepom Sveta EU, ki so bili podani septembra. Tukaj je potrebno izpostaviti konferenco na visoki ravni, ki smo jo imeli 15. in 16. julija v Ljubljani.” Ta je namreč dala podlago za implementacijo inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme znotraj zdravstvenih sistemov v države članice EU. Organizirali smo vsaj dve pomembni srečanji na področju farmacije, prvo v sredini julija (srečanje generalnih direktorjev za zdravila), drugo pa 15. in 16. septembra, ko smo organizirali srečanje agencij, pristojnih za zdravila. “Ti dve konferenci sta bili osredotočeni v iskanje skupnih evropskih rešitev, s katerimi bi lahko izboljšali dostopnost in razpoložljivost zdravil, hkrati se je reševalo problematiko pomanjkanja zdravil, zlasti tistih, za katera je premalo ekonomskega interesa za njihovo proizvodnjo in distribucijo tako po Evropi kot širom po svetu. Takšna so številna protimikrobna zdravila, kot tudi določena generična zdravila, ki jih sicer lahko uporabljamo v onkologiji,” je pojasnil minister.
V nadaljevanju smo v decembru organizirali zaključno konferenco o raku, kajti ta prinaša implementacijo oziroma akcijski načrt za implementacijo evropskega načrta boja proti raku. V Sloveniji smo 23. decembra hkrati sprejeli nov državni program o obvladovanju raka za obdobje 2022-2026. “Sledimo res vsem smernicam in stvari niso zgolj črke na papirju v Bruslju, ampak se dejansko udejanjajo skozi strategije zdravstvenega varstva v Sloveniji. Pomemben pa je še en dogodek- sodelovanje 30. in 31. oktobra lani na srečanju G20, kjer sva skupaj z ministrom za finance Andrejem Šircljem sodelovala o razpravah glede bodočih strategij financiranja zdravstva za vzdržnost in pripravljenost na podobne krize, s katero se soočamo v zadnjih letih.”
Dosežki pri delu na zakonodajnih aktih in samih zdravstvenih vsebinah dosegajo in presegajo številne dosedanje dosežke
Poklukar je poudaril, da je izredno ponosen, da je lahko vodil ekipo ministrstva za zdravje v času predsedovanja, kajti dosežki pri delu na zakonodajnih aktih in samih zdravstvenih vsebinah dosegajo in presegajo številne dosedanje dosežke ne samo našega prvega predsedovanja, ampak tudi dosežke številnih drugih članic Evropske unije. “Bistveno je, da smo s svojim prispevkom pomembno izboljšali zdravstvo oziroma zdravstveno varstvo v EU, s tem pa tudi vsem državljanom EU doprinesli k večjemu zdravju in lažjemu obvladovanju epidemije. Iskrena zahvala vsej ekipi v Ljubljani in v Bruslju, da smo vse zakonodajne kot tudi vsebinske akte pripravili in z njimi dosegli napredek za prebivalce Evrope,” je zaključil minister.
Nina Žoher