Misli dr. Pučnika, neverjetno aktualne tudi danes: “Vlada nam balkanski red, ki si ga slovenski narod ne zasluži …”

dr. Jože Pučnik ob 10. obletnici Demosa.

“Dopuščanje razorožitve slovenske vojske prav v dneh, ko je Demosova vlada prisegala v parlamentu, in podpisovanje Deklaracije za mir drugo leto spomladi, ko so se pripravljali zakoni, ki naj bi omogočili vsaj neke skromne osnove za oborožitev slovenske vojske – to je sramota, ki se je ne sme pozabiti,” je dejal dr. Jože Pučnik ob 10. obletnici ustanovitve Demosa. “Druga zaskrbljujoča stvar za naš položaj, torej položaj slovenskega naroda, pa je očitno ogrožanje našega pravnega reda. Z ustavo in vsemi spremembami po nastopu Demosa smo uveljavili demokratični družbeni red, ampak sedaj ugotavljamo, da se ta družbeni red nenehno krši. Kršijo se ustava in zakoni. Kršijo ga tudi predsedniki vlade, kot so pokazali poskusi ustavne obtožbe v parlamentu, kršijo se zakoni po ministrstvih, razmetava se denar davkoplačevalcev, vlada balkanski red, ki si ga slovenski narod ne zasluži,” je izpostavil v nagovoru. Ni naključje, da so takratne razmere in problemi na las podobni današnjim, ko je na oblasti izrojena levica.

Dr. Jože Pučnik, oče slovenske državnosti, je ob 10. obletnici ustanovitve Demosa spregovoril o stanju v slovenski družbi. Nekatere njegove misli so aktualne še danes, po 20 letih od njegovega nagovora. Kot je dejal, se je Demosu naloga osamosvojitve dobro posrečila po zaslugi pogumnih ljudi, tistih, ki so vodili ta proces in prizadevanja slovenske vlade, ki je organiziranje osamosvojitve z nečloveškim trudom in naporom uveljavljala. “Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali prizadevanjem Demosa za samostojno Slovenijo. Tega danes ne marajo več omenjati, na to bi radi pozabili, toda tega se pozabiti ne da,” je povedal dr. Pučnik.

V nadaljevanju je dr. Jože Pučnik nadaljeval: “Dopuščanje razorožitve slovenske vojske prav v dneh, ko je Demosova vlada prisegala v parlamentu, in drugo leto spomladi, ko so se pripravljali zakoni, ki naj bi omogočili vsaj neke skromne osnove za oborožitev slovenske vojske, podpisovanje Deklaracije za mir  – to je sramota, ki se je ne sme pozabiti,” je poudaril dr. Pučnik. Opozoril je, da so od petih članov državnega predsedstva, ki je bilo takrat vrhovni poveljnik slovenskih sil, štirje, torej vsi razen Ivana Omana, podpisali neke vrste željo, da se Slovenija ne oborožuje. “V mojih očeh, to je podpisal tudi predsednik predsedstva, to pomeni veleizdajo,” je dejal Pučnik in dodal, da je sramota, da se je to dogajalo “v trenutkih, ko smo pričakovali, da bo jugoslovanska vojska uporabila svoje orožje, ko smo vedeli, da živimo v silno nevarnih časih, ko so tisti, ki so organizirali manevrske strukture in mnoge oblike slovenske vojske, nosili glavo v torbi”.

 
 
Napake v preteklosti so opozorilo za delovanje v prihodnosti
Po njegovem mnenju je bilo v takšnih časih dejstvo, da se vrhovno poveljstvo izreče za nekaj, kar je pomenilo odpoved zahtevi po slovenski samostojnosti, nezaslišano. “Meni ni za to, da bi pogrevali, kar je bilo, a če hočemo naprej, se moramo zavedati, kakšne napake smo delali v preteklosti, kakšne napake so delali drugi in niso vsi tisti, ki danes ploskajo samostojni slovenski državi, bili udeleženi pri njeni graditvi,” je še poudaril v nagovoru.

Belgija, Bruselj. Slavnostna inavguracija dvorane v Evropskem parlamentu poimenovane po Jozetu Pucniku. Doprsni kip Jozeta Pucnika. (Foto: STA)

Foto: STA

Demos je uspel zaradi splošne povezave med različnimi strankami
Nato je nadaljeval, da je Demos hotel prevzeti odgovornost za slovensko državo. “Bistveno je bilo, da se je Demos odločil za to, in to mu je tudi omogočilo, da se to nujno mora zgoditi skupno, torej z združenimi silami. Če ne bi dosegli vsaj neke splošne povezave med strankami, potem bi bil potek v teh letih za razvoj Slovenije bistveno drugačen in bolj neugoden,” je poudaril. Ko se je ozrl na dogajanje v letu 1999 in se vprašal po tem, kje se nahajamo danes, je dr. Pučnik potegnil nekatere vzporednice z dogajanjem v letu 1989. “Situacija je podobna. Seveda ni enaka, saj imamo danes institucije demokracije in svojo državo. A če pogledamo dve temeljni stvari, potem obstaja podobnost med nekoč in danes. Naš gospodarski položaj je po zaslugi iz časa vladanja liberalne demokracije danes takšen, da smo upravičeno zaskrbljeni. To je zelo milo rečeno. Bojim se, da je treba reči, da je danes ogrožen gospodarski temelj slovenskega naroda.”

Vlada balkanski red, ki si ga slovenski narod ne zasluži
“Kam plovemo?” se je ob tem vprašal. “Druga zaskrbljujoča stvar za naš položaj, torej položaj slovenskega naroda, pa je očitno ogrožanje našega pravnega reda. Z ustavo in vsemi spremembami po nastopu Demosa smo uveljavili demokratični družbeni red, ampak sedaj ugotavljamo, da se ta družbeni red nenehno krši. Kršijo se ustava in zakoni. Kršijo ga tudi predsedniki vlade, kot so pokazali poskusi ustavne obtožbe v parlamentu, kršijo se zakoni po ministrstvih, razmetava se denar davkoplačevalcev, vlada balkanski red, ki si ga slovenski narod ne zasluži,” je izpostavil v nagovoru in dodal, da je v sodnem sistemu 500.000 nerešenih zadev in da posameznik 5 let čaka na rešitev.

Kadar državne institucije kršijo zakone, to ni več šala, je kritično menil Jože Pučnik o Sovi
“Če omenim še poskuse uveljavljanja restriktivnih kršitev temeljnih človekovih pravic v zakonu o Sovi in zakonu o policiji, ko so tudi nekatere premalo pojasnjene in dodelane formulacije, smo lahko zaskrbljeni. Zame to pomeni ogrožanje našega demokratičnega reda, sistema, in tega ne smemo dopustiti,”
je bil jasen oče slovenske države. “Kadar državne institucije kršijo zakone, to ni več šala. Kadar državne institucije niso sposobne deliti pravice v smislu zakonov, ko morajo ljudje čakati leta in leta, da dobijo odgovor sodišča, to ni več enostavna zadeva,” je poudaril in dodal, da zato poenostavljeno lahko rečemo, da smo v podobnem položaju kot leta 1989. “Imamo sicer celo vrsto ugodnih pridobitev, ki jih ne smemo pozabiti ali zanikati, a položaj je zaskrbljujoč. Kdor tega ne vidi, da se ti temeljni problemi slovenskega naroda ne rešujejo, temu je samo za oblast. Kdor ne vidi, da se stvari porivajo v ozadje, namesto da bi se začele reševati, ta ne ve, kaj je njegova naloga,” je bil jasen dr. Pučnik.

Cesta dr. Jožeta Pučnika v Grosuplju. (Foto: STA)

Moramo ustvariti demokratično državo s kulturnim vrednostnim sistemom – to so bile sanje Jožeta Pučnika
“Leta 1989 je bilo vse strašno komplicirano, a tudi strašno enostavno. Komplicirano, ker se ni dalo pregledati, kar je bilo vseh političnih in duhovnih sil v slovenskem narodu, enostavno pa zato, ker je bil cilj prizadevanja jasen,”
je dejal in zaključil: “Mi moramo ustvariti ne le samostojno, suvereno državo, ampak tudi demokratično državo s kulturnim vrednostnim sistemom, ki bo urejal vsa področja človeškega življenja in ki bi omogočil napredovanje, da bi se približali tej poti, ki so jo šli narodi Zahodne Evrope. Slovenci si to zaslužimo in to tudi zmoremo.”

Luka Perš