“To je zgodovinsko dejstvo, vendar se 27. aprila pravzaprav ni dogajalo nič. Dan prej se je sestala skupina Društva prijateljev Sovjetske zveze. Sestanek je bil relativno manj pomemben, saj na njem ni bilo komunističnega vodje Edvarda Kardelja, ni bilo vodilnih krščanskih socialistov in to je to. Razpravljali so o protiimperialistični fronti, vse so diktirali komunisti,” je na RTV Slovenija povedal zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, ki je komentiral eno od izjav predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Slednja je bila namreč slavnostna govornica na sredini državni proslavi, kjer je levica proslavljala dan, ko so se komunisti odločili, da se bodo skupaj borili proti zahodnim imperialistom.
Večer pred 27. aprilom, ko praznujemo dan upora proti okupatorju, je v Šoštanju potekala osrednja državna proslava ob tem prazniku. Kot slavnostna govornica je spregovorila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je navajala zgodovinska dejstva. Je pa pravo ozadje današnjega praznika v oddaji Odmevi pojasnil zgodovinar dr. Jože Možina. Komentiral je tudi obisk ministrice za kulturo Aste Vrečko na Čebinah in ga označil za “žalostno zgodbo”.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v svojem nagovoru na državni proslavi dejala, da so se v noči iz 26. na 27. april 1941 v Rožni dolini sestali predstavniki dveh slovenskih političnih strank iz Dela Sokolov in kulturnih delavcev in da je bila v tej noči ustanovljena protiimperialistična fronta “kot temelj za oborožen upor proti okupatorju“, je povedala predsednica DZ, ki je po besedah Možine le navajala zgodovinska dejstva, vendar se 27. aprila po njegovih besedah ni dogajalo nič. “Dan prej se je sestala skupina Društva prijateljev Sovjetske zveze. Sestanek je bil relativno manj pomemben, saj na njem ni bilo komunističnega vodje Edvarda Kardelja, ni bilo vodilnih krščanskih socialistov in to je to. Razpravljali so o protiimperialistični fronti, vse pa so diktirali komunisti,” je uvodoma pojasnil Možina.
Klakočar Zupančičevi zgodovina po povedanem sodeč ni najbolj jasna
“Protiimprializem je v tisti dobi pomenil tudi napad na Francijo in Veliko Britanijo, ki pa – pazite – sta bili v sestavi antihitlerjevske koalicije, borili sta se proti nacistični Nemčiji,” je pojasnil in dodal, da omenjeni protiimperializem takrat ni imel tega “osvobodilnega momenta” zato, ker je še vedno veljal pakt Hitler-Stalin, ki je tudi omogočil začetek druge svetovne vojne in razkosanje Evrope, pri čemer pa so sodelovali tudi slovenski komunisti z nacisti. “Tako imamo to zmešnjavo z osvobodilno fronto, zaradi česar imamo tudi praznik na nek neustrezen način.” V nadaljevanju je povedal, da se protiimperialistična fronta kot “osvobodilna” začne pojavljati po 22. juniju 1941, po razpadu pakta Hitler-Stalin, ko se, kot je dejal Možina, “tudi naši komunisti znajdejo na pravi strani zgodovine”.
Možina je v nadaljevanju pojasnil, da je bil prvi boj proti okupatorju v napadu na Jugoslavijo, ko se je kraljeva jugoslovanska vojska okupatorju uprla, da pa niso bili uporniki komunisti, ampak različne skupine, med katerimi sta bili tudi Katoliška elita, kasnejša Slovenska legija, in liberalska Sokolska legija. Kot je že dejal, so se komunisti za oborožen upor proti okupatorju odločili po 22. juniju 1941 in to ne na prošnjo, ampak na zahtevo kominterne oziroma Stalina. Po besedah dr. Možine je imela komunistična partija v tej revoluciji odločilno vlogo, saj je vodila partizansko gibanje in s tem osvobodilno vojno, kar je predstavljalo sicer pozitiven moment, vendar v tako silnem prepletu z revolucijo, da “smo mi, kljub temu da smo dosegli rezultate, da je bila takrat partizanska vojska na Koroškem, v Trstu in Gorici, žal zaradi načina, kako se je tam obnašala, potem vse te zadeve izgubili,” je dejal Možina.
Obisk kulturne ministrice Aste Vrečko na Čebinah je Možina označil za “žalostno zgodbo”, saj kot je pojasnil, je “Evropa obsodila vse tri totalitarizme, fašizem, nacionalni socializem in komunizem, in ne vem, kaj je bilo treba sedaj, leta 2023, na državni ravni obujat, ker je bila ona tam v imenu vlade, kot so sporočili, spomin na komunistično partijo Slovenije, ustanovitev te slovenske frakcije komunistične partije, ko pa je komunistična partija daleč najbolj radikalna, celo krvoločna politična grupacija v celotni naši zgodovini.”
Pozitivna plat upora proti okupatorju je bilo po besedah Možine združenje naroda v tem nacionalnem osvobodilnem momentu, kjer so se združili domoljubi predvsem na politično prepričanje, vendar so bili komunisti preveč “ekskluzivni” in niso dovolili, da bi osvobodilne ideje ostale, saj so vse, ki bi konkurirali, sistematično uničili. “Kljub vsemu je v partizanskem gibanju sodelovalo ogromno domoljubnih Slovencev, slaba stran pa je bila ta, da smo plačali tak krvni davek zaradi revolucije stalinističnega tipa,” je bil jasen.
Dan boja proti okupatorju je praznik upora proti ideologiji totalitarizma
“Upor proti okupatorju je častno dejanje in ga je smiselno praznovati. Škoda, ker je datum tako nesrečno mitološko izbran,” je prepričan Možina, ki ob tem poudari, da je na praznik dneva proti okupatorju moč praznovati tudi upor ostalih Slovencev iz vseh koncev Slovenije, ki so se upirali totalitarni ideologiji oziroma nadomeščanju enega totalitarnega sistema z drugim, in “seveda moramo praznovati upor proti okupatorju v osamosvojitveni vojni, ki pa je nesporen in edina zadeva, ki nas združuje,” je zaključil dr. Možina.
Tanja Brkić