fbpx

Münchenske varnostne konference se je udeležil tudi zunanji minister dr. Anže Logar: Naša največja moč je v enotnosti

Minister dr. Logar z zunanjo ministrico Islandije Gylfadóttir. (foto: Vlada RS)

V Münchnu se je odvila varnostna konferenca, ki je potekala v luči ukrajinske krize. Na münchenski varnostni konferenci je bila v ospredju razprava o ukrajinski krizi, udeležili pa so se je tudi slovenski predstavniki, ki so se osredotočili predvsem na Zahodni Balkan. Poleg predsednika države Boruta Pahorja in obrambnega ministra Mateja Tonina se je konference udeležil tudi zunanji minister dr. Anže Logar.

Münchenske varnostne konference, ki so jo zaznamovale razprave o zaostrenih varnostnih razmerah v in okrog Ukrajine, se je med 18. in 20. februarjem 2022 udeležil tudi minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, ki se je z najvišjimi predstavniki držav in mednarodnih organizacij strinjal v podpori suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter v obsodbi ravnanja Ruske federacije, ki ogroža ukrajinsko, evropsko in mednarodno varnost.

Na konferenci tudi o globalnih izzivih, digitalizaciji in strateškem pomenu odnosu z Zahodnega Balkana
Na konferenci so udeleženci med drugim razpravljali tudi o vrsti drugih globalnih izzivov, in sicer o pandemiji, podnebnih spremembah in trendih, ki ogrožajo demokracijo, veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi digitalizaciji in umetni inteligenci. Potekala je tudi razprava o prihodnjih odnosih in povezovanju Zahodnega Balkana in Evropske unije, v kateri je sodeloval tudi minister Logar, ki je poudaril strateški pomen tega odnosa tako za EU kot za države v regiji, hkrati pa opomnil na dejstvo, da je ključnega pomena za to reševanje vprašanj, ki izhajajo iz preteklosti, a ovirajo učinkovitejše in bolj ambiciozno sodelovanje v prihodnje vključno s procesom širitve Unije.

Človekove pravice pred digitalizacijo
V digitalni dobi se demokracija in človekove pravice soočajo z marsikaterimi izzivi, pri čemer je minister poudaril demokratičnost in varnost digitalne družbe, ki mora biti utemeljena na vladavini prava in človekovih pravicah, s tem pa se je skliceval na evropski Akt o digitalnih storitvah, sprejetem v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki je pomemben odraz skupnega evropskega pristopa do teh vprašanj. Hiter razvoj na področju umetne inteligence zahteva ostati odgovoren in osredotočen na človeka ter človekove pravice tako glede pravice do zasebnosti in zaščite podatkov kot tudi sovražnega govora, dezinformacij in kibernetskega kriminala.

Minister se je ločeno srečal tudi z zunanjimi ministri Gruzije, Indije, Islandije, Jordanije, Mongolije in Somalije, s katerimi so si izmenjali stališča o aktualnih razmerah v posameznih regijah in na globalni ravni, se je pa utegnil srečati še s Slovenkami in Slovenci, ki živijo na Bavarskem in v Baden-Württembergu.

Tanja Brkić