Na ta dan leta 1991 je v slovenski politiki odmevala prekinitev seje o slovenski osamosvojitvi, ki so jo predlagali poslanci Socialdemokratske stranke, ter razprava o prihodnjem proračunu, v katerem so opozicijo motila predvsem sredstva namenjena obrambi.
Na današnji dan je v slovenski politiki odmevala prekinitev parlamentarne razprave o slovenski osamosvojitvi, ki jo je predlagala skupina poslancev iz vrst Socialdemokratske stranke, v opoziciji pa so tej točki dnevnega reda ostro nasprotovali. Čeprav so se nekateri novinarji razpisali o porazu predloga Socialdemokratske stranke, je njen predsednik dr. Jože Pučnik pohvalil “dober, umirjen, vsebinski in dobro sprejet” nastop predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je zagotovil, da dela vlada pospešeno in v skladu s plebiscitarnimi zavezami.
Po Pučnikovih besedah je bil njihov namen, da bi se “nekatere zadeve v zvezi s plebiscitarno odločitvijo sistematično uredile, ne le pospešile.” Razpravo je označil za konstruktivno. Glede zasedanj državnega predsedstva je ocenil, da so nesmiselna in namesto tega predlagal pogovore predsednikov republik in njihovih pogajalskih skupin. Pučnik ni gojil nobenih iluzij o morebitni rešitvi jugoslovanske krize, v katero so mnogi opozicijski politiki še upali. Ampak celo nekdanji predsednik CK ZKS Milan Kučan je zvečer po neuspešnem srečanju predsednikov v Splitu razočarano izjavil, da “moramo pospešiti priprave za sprejemanje tveganja samostojnega življenja.”
Dolga pot do proračuna
V slovenski skupščini (parlamentu) se je nadaljevala dolga razprava o prihodnjem proračunu, ki ga je predlagala vlada. Med njenimi predlogi je izstopala prerazporeditev sredstev, prej namenjenih JLA, za potrebe šolstva. Glede višine proračuna so bili kritični predvsem v opoziciji. Poslanci so tako oblikovali kar 84 dopolnil k predlogu proračuna, ampak nazadnje ugotovili, da tudi njihov predlog ne prinaša bistvenega znižanja vladnega predloga. Predvsem poslanci LDS (Roman Jakič, Peter Glavič …) so v dolgih razpravah poudarjali, da Slovenija ni ogrožena in zato ne potrebuje denarja za vojsko, ampak ga lahko usmeri drugam. Obrambni minister Janez Janša je glede tega opravil več pogovorov s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom, ki je nato tako kot skoraj vsi Demosovi poslanci odločno podprl obrambni del proračuna.
Nasprotovanje financiranju lastne vojske se je namreč po objavi “Deklaracije za mir” krepilo in skoraj ni bilo dneva, ko ne bi časopisi objavili kakšnega pisma in komentarja na to temo. Večerov novinar Bojan Bauman je ob omenjenih proračunskih razpravah zapisal, da lahko tako “zvezna kot lokalna vojska veliko staneta, in to v obdobju, ko se gospodarstvo utaplja v izgubah … izgubljamo zgodovinsko priložnost, da naredimo odločen korak k resnični demilitarizaciji Slovenije. Vsak skupščinski da za vojsko bo korak proč od demilitarizirane in najverjetneje tudi nekonfliktne Slovenije.”
mag. Jurij P. Emeršič, Ukom