“Danes smo hvaležni, ker se zavedamo, da samostojna država Republika Slovenija ni sama po sebi samumevna. Veliko je večjih in močnejših narodov na svetu, ki bi si želeli živeti v svoji državi; ki si že desetletja prizadevajo za samostojnost, pa njihovo prizadevanje še vedno ostajajo sanje. Res je, da je bilo za to samostojnost potrebno trdo garati,” je v zahvalni maši za domovino izpostavil nadškof in metropolit Stanislav Zore in ob tem dodal, da sanje ne zadostujejo.
Pred dnevom samostojnosti in enotnosti, ki ga obeležujemo 26. decembra na god sv. Štefana, je nadškof in metropolit Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval zahvalno mašo za domovino. S tem je bil obujen spomin in hvaležnost na vse tiste, ki so bili dejavno vključeni v oblikovanje ideje o samostojnosti, na vse tiste, ki so na različnih ravneh pripravljali konkretne korake za dejansko osamosvojitev, na vse tiste, ki so samostojnost izglasovali in jo potem tudi izpeljali.
Sanje niso dovolj
V nadaljevanju je Zore izpostavil hvaležnost, da je naša država samostojna, saj to ni samoumevno. Veliko je namreč večjih in močnejših narodov na svetu, ki bi si želeli živeti v svoji državi, pa njihovo prizadevanje še vedno ostajajo sanje. “Res je, da je bilo za to samostojnost potrebno trdo garati. Sanje niso dovolj. Sanje so lahko čudovite, a če ostajajo samo sanje, ne da bi bili storjeni potrebni koraki za njihovo uresničitev, potem bi ostali sanjači, ki bi še naprej sanjali tisočletni sen, kakor imamo navado nekoliko vzneseno reči,” je poudaril in dodal, da je bilo zato dragoceno, da se kljub različnim zgodovinskim in družbenim okoliščinam nismo nikoli odpovedali tem sanjam, ampak so te sanje z vsakim, ki je v sebi gojil globoko ljubezen do domovine, dobivale nove konkretnejše poteze, kar je podobo o samostojni domovini bližalo uresničitvi.
“In potem je prišel “nasmeh zgodovine”, kakor je to poimenoval predsednik osamosvojitvene vlade g. Peterle. V čem je bil ta nasmeh? Najprej v zgodovinskih okoliščinah, v katerih se je znašel svet, predvsem pa Evropa, ki so pokazale, da se je komunistični režim začel rušiti,” je spomnil in dodal, da je bilo s tem omogočeno, da so nastale nove, predvsem pa samostojne in svobodne države. Tudi države, ki so se razdružile iz bivše Jugoslavije.
Po besedah Zoreta je potrebno zavedanje drugega pomembnega vidika, da so v tistem času obstajali ljudje, ki so verjeli v samostojnost in neodvisnost Slovenije. “Dobro vemo, da to ni bilo vsesplošno prepričanje. Imeli smo ljudi, ki so se zavedali, da je osamosvojitev zahteven projekt in so se nanj skupaj z vsemi drugimi odgovornimi skrbno pripravili. To so bili ljudje, ki so znali predvideti težave in nasprotovanja, obenem pa so dovolj zaupali ljudem in dovolj so poznali narodov značaj, da so vedeli, da nam ne bo treba jesti trave,” je spomnil in dodal, da čeprav se vseskozi poudarja neverjetna enotnost v prizadevanju za osamosvojitev, je dejstvo, da že pregledovanje medijev iz tega časa pokaže, da misel o samostojnosti vendarle ni bila splošno sprejeta. Zore je poudaril, da se je komaj za nekaj glasov glasovanje v takratni skupščini nagnilo v prid prizadevanj za samostojnost. “Vseh, ki so glasovali za neodvisnost Slovenije, se danes posebej spominjamo in se jim zahvaljujemo za njihovo podporo naši neodvisnosti”.
Zore je ob tem spomnil, da je dejstvo, da so državljani jasno vedeli, kaj želijo, in to tudi 23. 12. 1990 dokazali z glasovanjem na plebiscitu. “Rezultat, ki je bil razglašen na praznik sv. Štefana, 26. decembra istega leta, je politiko zavezal, da mora Slovenijo peljati po poti, ki vodi v samostojnost in neodvisnost. V naslednjega pol leta je bilo storjeno vse potrebno, da je bila samostojnost in neodvisnost uresničena in obvarovana,” je spomnil Zore in dodal, da smo zaradi vsega naštetega danes tukaj. Hvaležni za vse, ki so sanjali; za vse, ki so se v teh sanjah vedno bolj bližali konkretnim podobam in predlogom samostojnosti; za vse, ki so vizionarsko zaznali ugoden čas, ki so zaznali kairos, in začeli uresničevati samostojnost; hvaležni za ljudstvo, ki ima poseben čut za stvarnost in je samostojnost zahtevalo in potrdilo; in hvaležni tudi za vse, ki so dobesedno dali glavo v torbo in vodili osamosvajanje.
Še vedno je veliko preveč ideologije in politike nasprotovanja
Ne glede na različnost mnenj in politik Zore poudarja, da je potrebno zavedanje, da smo se svobodno odločili, da hočemo biti del družine evropskih držav. S tem smo po njegovih besedah zavarovali temeljne demokratične procese, človekove pravice, versko svobodo in se zavezali, da bomo gradili vladavino prava za vse državljane in državljanke. Zore je v nadaljevanju povedal, da se mnogi v zvezi z mejnim prehodom Ljubelj še dandanes spomnijo dolgih kolon avtomobilov, saj so mnogi želeli onstran mej kupiti vse, kar je presegalo zgolj osnovne potrebe. “Vsi podatki kažejo, da imamo danes veliko višji standard, kot smo ga imeli pred tridesetimi leti. Ob tem se lahko vprašamo, ali smo zadovoljni z doseženim? Nikakor. Še vedno je veliko preveč ideologije in politike nasprotovanja,” je poudaril.
Biti proti ne ustvarja dodane vrednosti, je opozoril Zore in podal prepričanje, da bomo morali začeti biti še bolj ustvarjalni. “Prihodnost bomo lahko gradili samo na ustvarjanju novih družbenih in ekonomskih pogojev, ki bodo omogočili vsem ljudem razvijati vse svoje sposobnosti in talente. Prihodnost ne more biti v tem, da ljudi omejujemo, temveč jim je potrebno zagotoviti vso potrebno svobodo, tako, kot je to v drugih evropskih državah,” je bil jasen. Prihodnosti po besedah Zoreta ne moremo graditi na tem, komu bomo jemali in komu bomo delili. Prihodnost bomo namreč lahko gradili samo na tem, da bomo omogočili, da bodo ljudje mogli razvijati vse svoje sposobnosti in ustvarjalno moč. “Prihodnosti ne more biti v tem, da ljudem, zlasti najbolj ustvarjalnim, natikamo plašnice in jih spravljamo v čim bolj tesne ograje, najraje kar nekakšna taborišča. Politika mora tem ljudem omogočiti, da bodo postali vlečni konj naše rasti in napredka,” je izpostavil in dodal, da če bo največja skrb politike v tem, da najbolj ustvarjalni ne bodo mogli ustvarjati, da ne bi kakorkoli izstopali iz povprečja, bomo vsi imeli manj. “Najbolj pa bodo prikrajšani tisti, ki jim takšna politika obljublja nekakšno Indijo Koromandijo v robinhudovskem prerazdeljevanju dobrin”.
Družine, ki imajo otroke in jih sprejemajo, so najboljše zagotovilo samostojnosti naše države
V zvezi s praznikom samostojnosti in enotnosti je povedal, da je lahko samostojen samo nekdo, ki je, ki obstaja. Tako je tudi z narodom in državo. Brez pomena je namreč, če ni nekoga, komur je vse to namenjeno. Torej, če ni državljanov, če ni naroda, ki je nosilec te države. Zore je povedal, da si želi, da bi vsi spoznali, da so družine, ki imajo otroke in jih sprejemajo, najboljše zagotovilo samostojnosti naše države. “Namesto ideologij vseh barv in odtenkov, ki so “brneč bron in zveneče cimbale”, kakor bi rekel sv. Pavel, podprimo družine, ki otroke sprejemajo kot dar in bogastvo. Statistično je utemeljeno, da bruto družbeni proizvod lahko raste samo pod pogojem, da ima družina tri ali več otrok,” je izpostavil in dodal, da so neprimerna stališča, da naj bi bili otroci strošek ter da je v Sloveniji preveč prebivalcev.
Po besedah Zoreta prazne vasi in področja v Sloveniji govorijo o nujnosti, da se zavzemamo za družinam, otrokom in ostarelim prijazno trajnostno družbo. “Otroci so znamenje Božjega blagoslova, znamenje napredka, so razvoj in so naša prihodnost. Na njih sloni naša samostojnost.” Otroke je potrebno po njegovo vzgajati za osebno in narodovo samostojnost in svobodo. Storiti je potrebno vse, da bodo lahko razvili svoje darove in postali delavni in ustvarjalni. Izobraževalni in vzgojni sistem pa mora pomagati staršem pri vzgoji njihovih otrok v skladu z vrednotami, ki jih starši živijo. “Niso starši v službi države, ampak je država v službi staršev in njihovih otrok. Temeljna vzgojna naloga torej ne bo, kako otroke oblikovati, da bodo jutri naši volivci, ampak jim pomagati, da bodo cenili resnico in pravico,” je med drugim povedal in dodal, da neka država lahko postane domovina samo, če ima enake vatle za vse svoje prebivalce; samo če ni prvorazrednih in drugorazrednih; če vsak sodnik stori vse, da bi se približal resnici in ob tem ostaja samostojen in neodvisen.
Ker še nismo tam, je Zore poudaril, da nas ravno adventni čas in praznovanje Kristusovega rojstva, ki je tik pred nami, spodbujata, da ne obupamo nad svetom in tudi ne nad našo Slovenijo. “Storili bomo vse, da nas bo božično praznovanje napolnilo z upanjem in zaupanjem, s to popotnico pa bomo vstopili v novo leto in v njem živeli samostojnost in enotnost naše države in jo krepili,” je poudaril in se zahvalil predsedniku Borutu Pahorju za njegova prizadevanja, pokončno držo, s katero je bil predsednik vseh državljanov. Poudaril je, da je Pahor službo predsednika postavil na primerno visoko raven. Božji blagoslov je nato zaželel novi predsednici z željo, da bo predsednica vseh, tudi kristjanov. Vsem je zaželel blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu.
Sara Kovač