Tradicionalni zbor rusofilov pri Ruski kapelici: Dejan Židan spet pridigal o miru in svobodi, v Moskvi pa sočasno množični protesti za svobodne volitve in aretacije političnih nasprotnikov

Ruska kapelica pod Vršičem (Foto: STA)

Danes je ob kapelici, postavljeni v spomin ruskim vojnim ujetnikom, ki jih je med gradnjo ceste čez prelaz Vršič zasul snežni plaz, tradicionalno potekala spominska slovesnost. Prireditve, ki jo je organiziralo Društvo Slovenija – Rusija, so se po poročanju MMC RTV SLO udeležili tudi uradna delegacija Rusije in Ruske pravoslavne cerkve ter številni gospodarstveniki in politiki, na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Osrednji govornik je bil predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je med drugim pozval k temu, da Rusija in Slovenija še naprej soustvarjata prihodnost blaginje in razvoja. Med drugim je namreč poudaril partnerstvo med Slovenijo in Rusijo, ki je danes po njegovo še posebej dragoceno, temelji pa na želji po večdimenzionalnem razumevanju trgovinskih, varnostnih, razvojnih in drugih politik. Slovenija še pomni, kako je pred tremi leti državo obiskal Vladimir Putin, zaradi katerega je Vlada Mira Cerarja zaprla pol cest v državi, no, pretirana pro ruska usmerjenost slovenske politike brez kančka kritičnosti do dogajanja v Moskvi pa čudi tudi nekatere druge države v regiji. Prav danes je na primer v Moskvi potekal opozicijski shod za svobodne in poštene volitve v mestni svet ruske prestolnice, policija pa je prijela več kot 380 ljudi. 

Dejan Židan je danes govoril predvsem o rusko-slovensko prijateljstvu, poudarjal je, da so na območje Slovenije že skozi zgodovino prišli številni emigranti iz Rusije, med drugim tudi znanstveniki, strokovnjaki in kulturniki, ki so pomembno obogatili slovenski znanstveni, akademski in kulturni prostor. Problem je, ker Socialni demokrati nikoli ne omenjajo težav, ki jih imajo Rusi v času Vladimirja Putina doma. Medtem, ko o nekaterih drugih voditeljih v regiji, kot je Viktor Orban na Madžarskem, ves čas govorijo izrazito kritično, saj jim ne diši njihova politika, o ruskem kršenju človekovih pravic ni ne duha ne sluha. Socialni demokrati ne govorijo o zatiranju političnih nasprotnikov in medijske represije.

Dejan Židan (Foto: STA)

Slovenija svetu ponovno poslala jasen signal o svoji proruski orientaciji
Več kot očitno torej je, da je na današnjem dogodku Slovenija Evropi in svetu ponovno poslala jasen signal o svoji proruski orientaciji, ki je pod levimi vladami pri nas že nekaj stalnega ter zagotovo ne vodi v nič dobrega. Po drugi strani se namreč popolnoma zapostavljajo naši odnosi z ZDA. To je paradoksalno zlasti z vidika, da je tamkajšnja aktualna prva dama, Melanija Trump, po rodu prav Slovenka in je celo povečala našo prepoznavnost v svetu. Vse to pa kot kaže ne pomaga, da bi se Slovenija orientirala bolj proti Zahodu.

Donald in Melanija Trump (Foto: epa).

Prav danes v Moskvi protesti za svobodne in poštene volitve
Navezovanje levih slovenskih vlad na Rusijo je sporno tudi z vidika, da se v tej državi pod vodstvom Vladimirja Putina nikakor ne cedita med in mleko. Nasprotno, svobode in demokracije še kako primanjkuje. Omenjeno jasno potrjujejo protesti, do katerih je pred mestno hišo v Moskvi prišlo prav danes, kar je še posebej simbolno, a za slovenske levičarje, kot kaže, nepomembno. Po poročanju STA je na omenjenih protestih ruska opozicija zahtevala svobodne in poštene volitve v mestni svet ruske prestolnice. Demonstracij se je kljub prepovedi in močni policijski navzočnosti udeležilo ogromno ljudi. Policija je odreagirala, kot se pod Putinom pogosto zgodi: aretirala je kar 380 ljudi.

Vladimir Putin (Foto: Twitter)

Že pred protesti aretirali voditelja opozicije 
Do številnih aretacij oseb, ki opozarjajo na pomanjkanje svobode v Rusiji, je prišlo tudi že v dneh pred protesti. Policija je tako že takrat aretirala več deset vidnih predstavnikov opozicije, med njimi tudi opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki so ga v sredo obsodili na 30 dni zapora. Opozicija sicer protestira, ker mestne volilne oblasti več deset kandidatom opozicije in neodvisnim kandidatom niso potrdile kandidatur za jesenske volitve.

Rajko Golob