fbpx

Narobe svet: Ministrica Bobnarjeva se namesto s preprečevanjem migracij ukvarja z njihovo integracijo

Foto: STA

Na ministrstvu za notranje zadeve so v petek organizirali delovni sestanek enega od treh stebrov Posvetovalnega telesa za migracije. Na njem so se udeleženci osredotočili na vključevanje, zlasti na dostop do trga dela in jezikovno izobraževanje, so zapisali na ministrstvu. Namesto da bi preprečevali ilegalne migracije, se torej na MNZ-ju ukvarjajo s sistematičnem vključevanjem migrantov v družbo. Obravnavali so problemske točke v trenutni zakonodaji in predlagali spremembe v dobro vseh, “tako družbe gostiteljice kot migrantov”.

Ob začetku jih je pozdravila ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in dejala, da v ministrstvu z novim pristopom do migracijske strategije mislijo resno. “Od ustanovitve posvetovalnega telesa v začetku julija smo na tem področju delali zelo intenzivno, policiji sem dala tudi nove usmeritve za delo na meji,” je povedala ministrica in izrazila prepričanje, da se stvari premikajo v pravo smer, tudi v smeri učinkovitejših postopkov. “Ne pristajamo na zastraševanje s tujci in manipulacije,” je še poudarila ministrica na sestanku, kjer so se pogovarjali o izkušnjah, ki bi jih lahko upoštevali pri pripravi smernic za sistematično vključevanje migrantov v družbo. Od kdaj je funkcija notranjega ministrstva “vključevanje v družbo”? Notranja ministrica bi morala poskrbeti predvsem za to, da se v čim večji meri preprečijo ilegalne migracije.

A notranji ministrici ni v interesu preprečevanje ilegalnih migracij, v kabinetu ima tako dr. Simono Zavratnik, ki se sicer ukvarja z vprašanji migracij in begunstva, družbenimi manjšinami in neenakostjo, globalizacijo ter družbenimi gibanji in upori. Je namreč predavateljica na FDV-ju. Ministrica je prisotne seznanila še s potekom odstranjevanja žice na meji, ki mu sledi čiščenje rečnih strug, potekajo pa tudi postopki za izbiro izvajalca za umik panelne ograje. “Ves čas vodimo tudi odprt dialog z lokalnim prebivalstvom,” je še povedala ministrica – kar je sicer vprašljivo, saj si zagotovo nihče ne želi imeti ilegalnih migrantov na svojem dvorišču. Jasno je, da se domačini odzivajo različno. Bonarjeva je pred časom dejala, da se s podiranjem ograje strinjajo tudi župani – a dejstvo je, da so nekateri župani izrazili interes, da bi občine panelno ograjo obdržale. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc pa odstranjevanju ograje močno nasprotuje. Z njim se strinja tudi Maja Kocjan, predstavnica Civilne iniciative Bela krajina, ki je dejala, da so domačini  vedno bolj v strahu – predvsem v obmejnih vaseh, kjer migrante dnevno srečujejo.

Foto: gov.si

Na področju jezikovnega izobraževanja so na delovnem sestanku poudarili večjo potrebo po poučevanju slovenskega jezika ter prožnejšem načinu zagotavljanja jezikovnih tečajev. Na področju vključevanja na trg dela so poudarili pomen vzpostavitve koordinatorja za zaposlovanje oseb z mednarodno zaščito, hitrejšega dostopa do trga dela (skrajšanje roka s sedanjih 9 mesecev) ter enostavnejših in hitrejših postopkov priznavanja diplom itd. Udeleženci so se v razpravi osredotočili tudi na ranljive skupine, zlasti mladoletnike brez spremstva, ki jim na ministrstvu namenjamo posebno pozornost. Prav tako so razpravljali o zagotavljanju potrebnih finančnih virov za načrtovane aktivnosti, pri čemer so najpomembnejši zlasti evropski skladi.

Skupina, ki jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Urada za oskrbo in integracijo migrantov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter raziskovalcev, ki delujejo na področju migracij, bo oblikovala konkretne predloge za izboljšanje vključevanja tujcev v slovensko družbo. Oblikovane celovite rešitve bodo podlaga za novo migracijsko strategijo, ki jo v ministrstvu pripravljamo v sodelovanju s civilno družbo,” so še sporočili. Očitno se niso prav nič naučili iz izkušenj na primer Švedske, kjer jim ni uspelo integrirati ogromnega števila priseljencev, ki so jih sprejeli v zadnjih dveh desetletjih. Po besedah tamkajšnje premierke Magdalene Andersson je to vodilo do vzporedne družbe in v porast nasilja kriminalnih tolp. Švedska je tako od leta 2015, ko je sprejela več priseljencev na prebivalca kot katera koli druga država v EU, radikalno zaostrila priseljensko zakonodajo, ki je zdaj ena najbolj restriktivnih v Evropi.

Sara Bertoncelj