Nekdanjemu prvemu možu družbe Gen-I, ki se je po izteku mandata nekoliko užaljeno podal v politiko, so pri popularnosti pomagali predvsem mediji, na roke pa so mu šle tudi javnomnenjske ankete, ki so njegovo stranko uvrstile med zmagovalce, čeprav stranka sploh še ni obstajala, Golob pa tudi še ni uradno razglasil, da je svoj stolček na čelu uprave pripravljen zamenjati za tistega v parlamentu, če ne celo za premierskega. Golob tako že nekaj časa skače iz skorajda vsakega prispevka, večinski mediji pa o njem poročajo v presežnikih, brez sence dvoma o njegovi superiornosti. Je pa ob vsem tem povedno, da ni videti ali slišati “navadnih” zaposlenih v družbi Gen-I, ki bi jokali zaradi izgube velecenjenega Goloba. Če je bil ta v letu 2020 deležen več kot 500 tisoč evrov bruto prejemkov, žal to še ne pomeni, da se v družbi tako dobro godi tudi ostalim.
Za to, da se ne oglašajo užaloščeni zaposleni v družbi Gen-I, ki bi objokovali konec mandata Roberta Goloba, obstaja povsem enostaven razlog. Nad njim pač niso bili najbolj navdušeni. Tudi do našega medija je prišlo že več informacij o tem, da je zaposlene dobesedno izžemal, enak podatek pa smo zasledili tudi v kolumni Gregorja Hrovatina, na portalu za-misli.si. Podaljšan delovni čas je v družbi Gen-I pravilo, nadure pa so povsem samoumevne. “Klici in neodložljivi opravki v soboto ob treh zjutraj so naravni pojav. Razdrobljen dopust po urniku podjetja je nagrada, za katero je treba biti hvaležen. Izkoristiti ga v celoti pa je greh, ki mu sledi knjižica,” je Hrovatin opisal razmere v družbi Gen-I, pod Golobovim vodstvom. Podobne navedbe smo prejeli tudi v uredništvo, zato smo glede tega na družbo Gen-I poslali vprašanja.
Mnogi, zdaj že bivši zaposleni trdijo, da v družbi Gen-I zaposlene menjajo kot po tekočem traku. Podobno kot se je (ali pa se še) včasih dogajalo v Studiu Moderna. Gen-I naj bi vsakič odpuščal na enak način, in sicer tako, da se podpiše pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. To pomeni, da sveže odpuščeni še tri mesece dobiva plačo – na zavod pa se ne more prijaviti, tam namreč že visi razpis za dotično delovno mesto. Kdor pogodbe o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja ne želi podpisati, ga razrešijo krivdno. Tožba po vsej verjetnosti ne pomaga, saj ima družba Gen-I vprežene sposobne in seveda dobro plačane odvetnike, ki tožbo uspešno spodbijejo. Tisti, ki se jim v družbi uspe obdržati dlje od enega leta, imajo s “prehodnimi” delavci obilo dodatnega dela. Kdor zaradi poslušnosti in ustrežljivosti napreduje v “šefiča”, pa po besedah Hrovatina gara še bolj.
Na spletni strani izvemo, da se že s prvim dnem zaposlitve v Gen-I za vsakega novega sodelavca začne uvajalno obdobje
“Cilj procesa uvajanja je seznanjanje novozaposlenih s kulturo in vrednotami podjetja ter njihova učinkovita uvedba na delovno mesto. Že v uvajalnem obdobju začnemo s strokovnim razvojem zaposlenih, ki ga nato tekom zaposlitve ves čas nadgrajujemo in dopolnjujemo. Za uvajanje na delovno mesto je pristojen vodja oddelka ali mentor, ki ga določi vodja. Mentor je izkušeni zaposleni, ki spremlja delo in napredek novozaposlenega ter tudi oceni njegovo delo. V prvih šestih mesecih zaposlitve novozaposlenega seznanimo z različnimi procesi, ki mu približajo Gen-I. Med Orientacijo, ki je predvidena v prvem mesecu zaposlitve, zaposlenim prek videovsebin predstavimo različne tematike, povezane z delovanjem podjetja. Tako bolje spozna organizacijo, osnovne procese, pravila in načine dela. Večina sodelavcev je vključena tudi v dodaten program Zeleni Onboarding. To je 5-tedenski program, ki spodbuja zeleno miselnost in trajnostni razvoj, ustvarja multidisciplinarnost ekip ter omogoča delo na razvojnih projektih, ki so inovativni, kreativni in zeleni. Drugi opcijski program je Kroženje, katerega cilj je predajanje znanja sorodnih področij, ki zaposlenemu pomagajo razumeti delovanje njegovega matičnega oddelka. Poleg spoznavanja osnovnih informacij o družbi in strokovnega uvajanja na delovno mesto smo v uvajalni proces vključili tudi spoznavanje vrlin zaposlenih. Kulturo vrlin smo v Gen-I začeli razvijati z zaposlenimi, ki so z nami že dlje časa, zdaj pa se z njo že zelo kmalu spoznajo tudi vsi novi sodelavci. Novozaposlene v prvem mesecu zaposlitve povabimo k izpolnitvi vprašalnika Clifton Strengths ter se z njimi poglobimo v rezultate poročila. Poleg možne individualne obravnave rezultatov imajo največji doprinos delavnice kulture vrlin, ki jih z novozaposlenimi izvede eden od njenih glasnikov. Glasniki so vodje z večletnimi izkušnjami v Gen-I, ki vidijo velike koristi poznavanja in vpeljevanja vrlin med zaposlene.”
Zanimajo jih ljudje in verjamejo v filozofijo pozitivne psihologije ter zato širijo te principe med ostale zaposlene
“Glasniki vodijo skupinsko delavnico na način, da udeleženci razumejo, kaj pomenijo vrline, ozavestijo svoje vrline, spoznajo, kako se vrline izražajo pri različnih ljudeh in razmišljajo o tem, kako jih uporabiti pri svojem delu. Spoznavanje z vrlinami v uvajalnem obdobju služi vodjem kot odlična pomoč pri usmerjanju novozaposlenih v naloge, ki so jim bližje. Naloge in delovno mesto skušajo prilagoditi zaposlenemu tako, da lahko ta pri doseganju postavljenih ciljev v največji možni meri izkoristi svoje vrline. Novozaposlenim jezik vrlin omogoča, da se hitreje vključijo v našo kulturo in že v začetku razvijajo svoj potencial. Svoje vrline lahko vsi sodelavci delijo znotraj ekipe ali s sodelavci iz drugih oddelkov. Na ta način gradijo kulturo zaupanja, kar pripomore k boljšemu razumevanju drug drugega in učinkovitejšemu sodelovanju znotraj podjetja. Kulturo vrlin pri zaposlenih kontinuirano spodbujamo na različne načine. Možnost imajo reševati različne kvize, s katerimi lahko obnavljajo znanje o vrlinah, za njih pripravljamo članke s področja pozitivne psihologije in nasvete, kako vrline uporabljati v praksi. Z vsem tem sledimo želji, da zaposlenim omogočimo delovno okolje, v katerem lahko tudi osebnostno rastejo.”
Ko delo postane zabava oz. zabava postane delo
Če se morda komu zdijo zgornje vrstice kot prvovrstni primerek indoktrinacije, pa je za protiutež treba povedati, da se Pri Golobovih vsako leto tudi poveselijo na prednovoletni zabavi. Takrat pridejo zaposleni tudi iz drugih izpostav in če imajo to smolo, da prispejo prekmalu, lahko nadoknadijo zamujen delovnik kar v centrali. Na zabavi v kakšni odročni kraški gostilni se predvsem naposlušajo samohval in motivacijskih govorov – kdorkoli je pet minut poslušal Goloba, si seveda lahko nazorno predstavlja, kako to poteka – po prebranih zgornjih vrsticah, ki so sicer dostopne na njihovi spletni strani, pa izvemo, da imajo poleg Goloba tudi druge “glasnike”, ki s pozitivno psihologijo poskrbijo, da ni prisotnega preveč negodovanja. Ker je v tovrstnih družbah mreženje zelo pomembo, se menda lahko zgodi, da večerjajo kar stoje, tako verjetno lažje prakticirajo “jezik vrlin”. No, po zabavi so zaposleni po hitrem postopku eksportirani nazaj domov, verjetno zato, da lahko že naslednji dan kaj postorijo. Kako pa – Golobova nagrada se ne bo naredila kar sama od sebe, mar ne?
Sara Bertoncelj