Politični aktivisti na razpisu za spomenik “izbrisanim” premagali akademskega kiparja

Datum:

Primož Pugelj je slovenski akademski kipar, mednarodno uveljavljen umetnik, ki je ravno sodeloval na natečaju za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih. Zanimivo je, da je osvojil zgolj drugo mesto – kljub temu da je njegova kiparska kariera bistveno bolj referenčna in plodovita kot “kariera” Vuka Ćosića. Razen seveda, če ne govorimo o njegovi aktivistični karieri. Očitno gre za to, da ekspliciten aktivizem politika poplača na račun bolj talentiranih ljudi – kar ni le zgodba o klientelizmu, ampak tudi zgodba degradacije umetnosti. 

Kot smo že pisali, se nam pred nekdanjo tovarno Rog obeta postavitev obeležja, ki bo spominjal na izbris 25.671 ljudi iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije leta 1992. Zmagovalci idejne zasnove – spomenik v Parku izbrisanih bo v obliki mehkega Č-ja – so Vuk Ćosić, njegova partnerka Irena Woelle in Aleksander Vujović, ki so se “kot mimobežni znanci” srečevali v Pritličju in tam tudi prišli do ideje, ki so jo oddali na projektni natečaj. Nad tem, da je komisija izbrala ravno njihov predlog spominskega obeležja v obliki črke Ć, so bili menda presenečeni. Vsi trije avtorji iz zmagovalne ekipe si delijo nagrado v znesku 2 tisoč evrov neto, poleg pa jim pripada še honorar v višini 8 tisoč evrov. Vsi stroški izvedbe postavitve obeležja znašajo 28.500 evrov.

Dobitnik druge nagrade za predlog obeležja “Izbrisani” pa je Primož Pugelj, sicer slovenski akademski kipar. V njegovi predstavitvi je med drugim zapisano, da je eden od predstavnikov odmevne generacije kiparjev ljubljanske likovne akademije. Leta 1998 je diplomiral iz kiparstva in se nato vpisal na podiplomski študij na ALU v Ljubljani, smer kiparstvo. Pugelj je za natečaj oblikoval spomenik iz betonskih kock, iz katerih se izvijejo enako oblikovani obrazi. Po avtorjevi razlagiizraža ponavljajoč se odlitek istega obraza brezosebno množico izbrisanih“.

Drugo nagrado je prejel Primož Pugelj. (Foto: Ljubljana.si)

Na spletni strani MOL-a preberemo, da je na natečaj za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih prispelo 12 rešitev, med katerimi je strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, Nataša Posel in Irfan Beširević, izbrala najboljše. Akademski kipar bo tako za drugo mesto prejel letno članarino in letno uporabnino delavnic Centra Rog v protivrednosti 500 evrov. Od poznavalcev tega področja smo izvedeli, da je Pugelj svoj izdelek dostavil v fizični obliki (sicer v pomanjšanem formatu), kar poleg same ideje zahteva izjemno znanje in napor. Ćosićeva ekipa pa je dostavila nekaj na papirju oziroma enostavni 3D plastični print, kar marsikateri novodobni arhitekt pripravnik naredi v nekaj urah. Okus komisije očitno ni bil tako izbran, da bi zmago dodelili mednarodno uveljavljenemu umetniku – in roko na srce, na zmagovalno rešitev se bo res lažje usesti. To pa tudi nekaj šteje, mar ne.

Zmagovalna ideja trojice političnih aktivistov (Foto: Ljubljana.si)

Protestirati proti prejšnji vladi se je nekaterim torej izplačalo – Puglju bi v tem primeru bolj kot akademska izobrazba in mednarodne reference prišlo prav protestiranje proti “strahovladi”, po vzoru Vuka Ćosića in njegove partnerka Irene Woelle, ki je ravno tako goreča levičarska aktivistka. V preteklih člankih smo že bolj podrobno pisali, koliko sta v preteklih letih zaslužila na račun slovenskih davkoplačevalcev – lahko pa še enkrat omenimo, da se je na podjetje Case Sensitive nakapljalo 167.915,98 evra, odkar so podjetje preoblikovali v s. p. pa 57.149,61 evra. Potem so tu še ostala podjetja ali društva, kjer je Ćosić sodeloval ali bil tudi solastnik, tako so iz državnega proračuna dobili več kot 3 milijone evrov. Iz celotne zgodbe lahko torej ponovno razberemo nauk, da ekspliciten aktivizem politika poplača na račun bolj talentiranih ljudi. Ne gre torej zgolj za zgodbo o klientelizmu, ideološki krivičnosti projekta (z vsem dolžnim spoštovanjem do tistih, ki jim je bila dejansko storjena krivica), ampak tudi za zgodbo degradacije umetnosti.

Priznanja in denar torej dobivajo tisti, ki protestirajo proti “nenašim” in pljuvajo po Sloveniji. Enako velja za dotičen spomenik – dobili ga bodo predvsem oni, ki so pljuvali po Sloveniji. Če sklenemo z besedami zgodovinarja dr. Staneta Grande:  “V konkretnem primeru seveda ne gre ne za priznanje krivic ne priznanje napak, ampak novo žalitev slovenske osamosvojitve, ki je očitno “leitmotiv” sedanje oblasti od predsednice države navzdol. Quouque tandem abutere, Catilina, patientias nostra.” Koliko časa bodo torej še preizkušali naše potrpljenje?

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...