fbpx

Še en šok za levičarje: Ne samo, da imamo v Sloveniji večjo stopnjo svobode, temveč smo tudi srečnejši kot leta poprej!

Foto: STA

Slovenija se je poleg tega, da uživa večjo svobodo uvrstila tudi med države, v katerih je stopnja sreče višja, kot je bila leta poprej. Po poročilu, ki ga izdaja World happiness report, smo se po stopnji sreče uvrstili na 26. mesto, medtem ko nas povprečje med leti 2017 in 2019 uvršča na 30. mesto. 

Deveto poročilo o svetovni sreči je drugačno od prejšnjih. Covid-19 je povsod pretresal, bodisi vzel ali preoblikoval življenja. Osrednji namen raziskave je merjenje in uporaba subjektivne blaginje za sledenje in razlago kakovosti življenja po vsem svetu. Covid-19 pa je nekoliko ogrozil kazalnike, s katerimi so si v poročilu World happiness report prizadevali oceniti stopnjo sreče v posamezni državi. V osnovi, kot primarni vir za raziskavo še vedno uporabljajo svetovno anketo Gallupa za merjenje kakovosti življenja.

V letošnji raziskavi pa so uporabili tudi številne druge podatke, da bi izsledili velikost in porazdelitev vplivov covida-19 na srečo. Prav tako si prizadevajo tudi razkriti, kako so geografija, demografija in širjenje virusa, vplivali na socialne in politične podlage vsake države, zlasti na njihove ravni institucionalnega in socialnega zaupanja, ki pojasnjujejo mednarodne razlike v stopnjah smrtnosti zaradi covid-19.

Foto: Pixabay

Kazalnik stopnje sreče v posamezni državi je sestavljen na podlagi štirih dejavnikov. Prvi dejavnik je splošna ocena življenja v posamezni državi in stopnja negativnih ter pozitivnih čustev med prebivalci. V drugi fazi skušajo ugotoviti odzive posameznikov na to, kako je med različnimi skupinami prebivalstva, covid-19 vplival na njihovo življenje. Na tak način bodo ugotovili učinke covida-19 na počutje različnih posameznikov. V tretji fazi raziskujejo povezave med zaupanjem in blaginjo prebivalstva. Zaupanje in blaginja prebivalcev sta zelo močna podpora za dobro počutje in sta se izkazala za uspešno strategijo za obvladovanje covida-19.

Zaupanje v vlado in v dobronamernost ukrepov sta povezana z nižjim številom smrtnih žrtev
V četrti fazi so proučevali, kako so se različne značilnosti nacionalnih demografskih, družbenih in političnih struktur, kombinirale s posledicami političnih strategij in izpostavljenosti boleznim, da bi lažje razložili mednarodne razlike v stopnji umrljivosti zaradi covida-19. Rezultati so pokazali, v kolikšni meri ljudje zaupajo svojim vladam in v dobronamernost drugih. Zaupanje spodbuja ne le njihovo sposobnost, da ostanejo srečni pred in med pandemijo, ampak tudi zmanjša umrljivost zaradi covida-19. Z učinkovitejšimi strategijami za omejevanje širjenja pandemije se ohranja in gradi občutek skupnega namena.

Slovenija je na lestvici stopnje sreče izjemno napredovala. (Foto: Pixabay)

Glede na povprečno nacionalno oceno življenja je Danska kot dolgoletna prvakinja po stopnji sreče pričela precej nazadovati. V lanskoletni raziskavi je pristala na drugem mestu, letos pa je že padla na tretje mesto. Na Finskem so tako že drugo leto zapored najbolj srečni ljudje, na drugem mestu pa se je znašla Islandija. Danski sledijo Švica, Nizozemska in Švedska, medtem ko so najmanj srečni v afriških državah. Eno večjih presenečenj merjenja sreče pa je Hrvaška, ki se je glede na leto poprej povzpela iz 61. mesta na 23. mesto in je celo prehitela Slovenijo.

Slovenija je v letu 2020, po stopnji sreče napredovala kar za štiri mesta
Slovenija se po kakovosti življenja nahaja na 26. mestu. Situacija se je glede na leta poprej zelo izboljšala, glede na to, da smo bili po stopnji sreče med leti 2017 do 2019 na 30. mestu.

Lestvica sreče po posamezni državi glede na povprečno oceno življenja (Vir: Worldhappiness report)

Če primerjamo podatke o sreči v zadnjih treh letih, bi Slovenija pristala na 29. mestu, kar še bolj pritrjuje dejstvu, da je najbolj napredovala v letu 2020. Kazalnik sreče v Sloveniji je nekoliko nižji zaradi nižjega BDP, znižujeta pa jo tudi zelo nizka stopnja radodarnosti in percepcija korupcije. Kazalnik sreče v Sloveniji pa zvišujejo socialna vključenost (blaginja), povprečno daljša zdrava življenjske doba in dokaj visoka stopnja svobodne izbire v življenju.

Stopnja sreče po posamezni državi – povprečje zadnjih treh let (Vir Worldhappiness report)

Sara Rančigaj