Slovencem je malo poznana zgodba o propadlih tajkunskih prevzemih treh nekdaj sila uspešnih podjetij, kamniškega KIK-a, škofjeloške Iskre Mehanizmi in Semesadika iz Mengša, v vseh treh primerih pa sta tako ali drugače vpleteni isti osebi – Marko Smole, nečak nekdanjega partijskega funkcionarja in jugoslovanskega veleposlanika Jožeta Smoleta (slovenski javnosti znanega tudi kot Božička), in njegov prijatelj Jure Prebil. Ker smo v naše uredništvo prejšnji teden prejeli anonimko, ki omenjena podjetnika označuje za tipična “postkomunistična tranzicijska kriminalca”, ki naj bi z agresivnim lastninjenjem in izčrpavanjem praktično vsako podjetje, v katerega sta prišla, pognala v stečaj, delavce pa na cesto, ob tem pa do danes še niti v enem primeru nista kazensko odgovarjala, smo se na Novi24TV odločili raziskati ozadje zgodbe. Ugotovili smo, da sta Smole in Prebil praktično v vsako podjetje prišla eden za drugim, trenutno pa zoper njiju tečeta (vsaj) dve odprti kazenski zadevi, ki sta povezani z lastninjenjem oziroma nakupom in prodajo delnic družbe Iskra Mehanizmi, d. d., z zlorabo položaja ter z drugimi ravnanji imenovanih, ki so s tem povezana. Padale so že tudi obsodbe, a še nihče ni sedel.
V anonimki, ki smo jo prejeli na Novi24TV prejšnji teden, se kot glavnega akterja neke vrste postranzicijske tajkunske kriminalne združbe omenja zlasti Marka Smoleta, ki je svoj gospodarski vzpon začel kot delničar v družbi Miramare, sicer pa je do leta 1999 deloval kot zastopnik ene največjih družb na svetu, MOBIL OIL CO., ki je bila kasneje združena v EXXON MOBIL Co. Naša zgodba se začne zapletati na prelomu tisočletja, ko se je Smole povzpel na položaj direktorja smodnišnice Kamnik (KIK), kjer naj bi se, tako pravijo anonimni viri, brutalno polastninil še z dvema sodelavcema, šlo naj bi za Jureta Prebila in Franca Gliho.
[/color-box]Sklepamo, da je anonimko v naše uredništvo poslala skupina nekdanjih uslužbencev KIK-a, ki razkrivajo podrobnosti Smoletovega vsakdana v tem podjetju – bolj malo naj bi delal, pred zaposlenimi se je hvalil, da je nečak Jožeta Smoleta (tistega politika, ki je nekoč javno izjavil, da bi morali novinarji delovati kot propagandno orodje za ohranjanje partijske oblasti), denar iz KIK-a naj bi prenakazoval na transakcijske račune svojih drugih podjetij. Marko Smole naj ne bi bil daleč od svojega strica, nekdanji zaposleni mu očitajo, da je zagovarjal celo povojne poboje. Nasploh naj bi bil Smole zelo slab direktor, ki mu je bilo malo mar za delavce, pogosto naj ne bi prihajal v službo, niti poslovnih sestankov v tujini ni jemal resno, saj naj bi enkrat zamudil celo na letalo.
Prebil in Smole škofjeloško podjetje Iskra Mehanizmi popeljala na rob finančnega zloma
Že Finance so leta 2008 poročale, da je, sodeč na pričevanje nekdanjega generalnega direktorja KIK Igorja Krena na sodišču, Smole kamniško podjetje izčrpal tudi tako, da je pri Banki Celje najel 4,7 milijona evrov vrednost posojilo, denar pa porabil za lastninjenje. KIK Kamnik je pozneje pristal v stečaju, stekli so številni kazenski in navzkrižni civilni postopki pred sodišči. Med odmevnejšimi, a ne največja, je bila 19 milijonov evrov vredna pravda za ničnost pogodbe o nakupu Iskre Mehanizmov.
Naj spomnimo. Mediji so leta 2011 poročali, da je podjetje Iskra Mehanizmi lastnik 300.000 kvadratnih metrov zemlje v Kamniku, ki jo je leta 2004, ko je bil Jure Prebil predsednik nadzornega sveta v Mehanizmih in hkrati lastnik Kemijske industrije Kamnik (KIK), od kamniškega podjetja kupilo za šest milijonov evrov, da bi s tem rešili KIK. V Iskro Mehanizme sta sicer po Prebilu vstopila tudi Marko Smole in Franc Gliha. Trojica je tudi to podjetje pripeljala na rob stečaja, pravi zdajšnji direktor Marjan Pogačnik, iz podjetja pa so se fizično umaknili šele potem, ko se se sprli med seboj. Toda uradno še danes ostajajo njegovi tretjinski lastniki in po besedah Pogačnika povzročajo poslovno škodo podjetju.
Pogačnik je želel dezinvestirati tisti del proizvodnje, ki se zaradi posrednih poslov s KIK-om nahaja v Kamniku, vendar so Smole, Prebil in Gliha vložili tožbe, s katerimi so zahtevali prenos posameznih nepremičnin nazaj na KIK v stečaju. Tako že več let blokirajo prodajo premoženja v podjetju Iskra Mehanizmi. Trije solastniki z različnimi tožbami v vrednosti kar 40 milijonov evrov in tudi dopisi, ki jih pošiljajo celo kupcem in bankam, skušajo rušiti zdajšnje uspešno poslovanje škofjeloškega podjetja.
Za obrazložitev trenutnega stanja v sodnih postopkih smo poklicali direktorja Iskra Mehanizmi, Pogačnika, ki nam je potrdil, da je bila večina sodnih sporov že odločenih v njegovo korist. Tretjinski solastniški deleč v Iskri Mehanizmi pa je trojici blokiran s strani sodišča, saj so vsi v več odprtih kazenskih postopkih. Pogačnik opozarja, da so tretjino delnic solastniki uspeli prenesti brez proti plačila na svoja druga podjetja. Prodajo delnic Iskra Mehanizmi je Smole s sodelavcema izvedel prek hčerinskega podjetja Opalit, zaradi česar danes Iskra Mehanizmi zaradi oškodovanja toži Opalit, slednji pa svoje nekdanje lastnike.
“Kar ni uspelo v Iskri Mehanizmih, jim je uspelo v podjetjih KIK in Semesadike”
Pogačnik je še enkrat potrdil, da je bilo njegovo podjetje ob koncu leta 2007, tik pred svetovno gospodarsko krizo, blizu stečaju, a so ga uspeli sanirati, tako da danes napredujejo in so samo v zadnjega pol leta zaposlili približno 100 ljudi. “To, kar Smoletu s sodelavci ni uspelo v našem podjetju, pa mu je uspelo v podjetjih KIK in Semesadike,” opozarja Pogačnik.
Anonimka nas je opozorila tudi na zgodbo z nesrečo na poligonu za neeksplodirana ubojna sredstva Polhova jama v bližini Pivke, ki je leta 2007 zahtevala življenja treh izkušenih pirotehničnih strokovnjakov iz KIK-a. Takrat je bil direktor smodnišnice resda že Igor Kren, ki pa naj bi se znašel v nezavidljivem položaju, ko je podjetje prevzel od Smoleta in druščine – če naj bi Smole pred tem prikazoval lažne pozitivne bilance, se je Kren soočil s težko finančno krizo, zaradi česar ni bilo denarja za nujno modernizacijo opreme. Smole se sicer nikoli ni omenjal med posrednim krivci za nesrečo.
Smole je imel sicer izjemno slabe odnose z delavci v KIK-u. Da ni vlagal v podjetje, so mu očitali tudi večkrat po umiku z direktorskega položaja. Večkrat so opozorilno stavkali. Zahtevali so izplačilo zamujene plače za april in novi predlog izplačila neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz preteklega obdobja ter izplačilo regresa za letni dopust. Niso soglašali z roki, ki jih je uprava aprila predlagala za plačilo neplačanih prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zaradi neplačevanja prispevkov v preteklih obdobjih so namreč že tako prejemali nižje plače, kot so jim pripadale po podjetniški kolektivni pogodbi.
Je izčrpan denar naložen tudi na bančnem računu v Trstu?
Zgodba z izčrpavanjem podjetja pa se je po KIK-u ponovila še v podjetju Semesadike v Mengšu, kamor naj bi Marko Smole prišel dokončati lastniško strukturo. Smesadike so bile znane po preprodaji gozdnih sadik, po 57 letih poslovanja pa je končalo v stečaju. Zanj je bilo usodno lastninjenje, v katerem je moral med drugim plačati stroške lastnega prevzema, je že leta 2015 poročal časopis Dnevnik.
S proizvodnjo semen in sadik so Semesadike svoj čas ustvarile za več kot 1,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje na leto, po plačilu plač skoraj 60 zaposlenih in drugih stroškov pa so ustvarjale manjši čisti dobiček. Po letu 2002 je sledil precejšen padec prometa in kmalu tudi izguba, odločilno zanje pa je bilo leto 2009, ko je med novimi lastniki v podjetje vstopil tudi Jure Prebil.
Tudi podjetje Semesadike je propadlo potem, ko sta zraven prišla Prebil in Smole
Dnevnik je takrat še poročal, da je vsega nekaj mesecev po prevzemu Semesadike za 1,85 milijona evrov prodal NLB Leasingu okoli 10.000 kvadratnih metrov zemljišč in nepremičnin v Mengšu. Velika večina kupnine je končala pri lastnikih. Semesadike so namreč 1,5 milijona evrov posodile naprej podjetju Seme SMM. To nikoli ni vrnilo izposojenega denarja oziroma je prišlo do drugačnega poplačila dolgov. Seme SMM pa je nato konec leta 2011 prodalo 42 odstotkov delnic Semesadik podjetju HD +, leto dni zatem pa dokončno izstopilo iz lastništva.
Prebil zadeve ne komentira, Smole trdi, da so pisci anonimke škodoželjni in zlonamerni
Na Novi24TV smo v zvezi z obtožbami v anonimki, izjavami nekdanjih zaposlenih v podjetju KIK in direktorjem podjetja Iskra Mehanizmi, za komentar zaprosili oba vpletena, Prebila in Smoleta. Prvi se nam je oglasil na telefonsko številko, a zadeve ni želel komentirati, medtem ko nam je Smole odgovoril po elektronski pošti. Trdi, da se politično v svojih podjetjih nikoli ni izpostavljal, čeprav nikoli ni zanikal svojih sorodstvenih vezi s stricem Jožetom Smoletom. Trdi celo, da je Smole trasiral pot demokraciji in da nikoli ni bil vpleten v kakršnekoli politične oz. komunistične umazanije. Zanimivo, slovenska javnost se ga spominja predvsem kot tistega politika, ki je v 70. letih izjavil, da bi morali novinarji delati v korist partijskega vodstva …
Zgoraj omenjenima Smole očita, da sta del hudodelske združbe, prav tako pa škodoželjnost očita avtorjem anonimke. Čeprav je med drugim priznal, da je leta 2002 kot direktor KIK-a res zamudil polet letala, trdi, da se je z drugim poletom sestanka vseeno udeležil in vedno deloval v dobrobit družbe. Smole trdi, da so propadla samo tista njegova podjetja, ki so poskušala pomagati družbi KIK, d. d., v letih 2004 – 2010 in so se s sodnimi postopki nabrali tako visoki odvetniški in sodni stroški, da ti niso mogli biti poplačani. Predlagatelj vseh stečajev teh družb je bil po trditvah Smoleta zbran okoli Pogačnika, Glihe in Krena. Smole sicer zanika tudi kakršnokoli odgovornost za propad podjetja Semesadike.
Trditve o blokadi prodaje za Iskra Mehanizmi Holding, d. d., Smole ne komentira. “Kar nekaj civilnih tožb je bilo izgubljenih zaradi procesnih in ne zaradi vsebinskih razlogov, a obstajajo še vedno nezaključeni predkazenski postopki zoper Marjana Pogačnika, Iskra Mehanizmi Holding, d. d., Opalit, d. o. o., Zafina, d. o. o., in zoper druge pomagače ter kazenski postopki zoper Franca Gliho, Igorja Krena in zoper njune pomagače,” je zapisal Smole.
Bo kdo odgovarjal, da je več kot 200 ljudi pristalo na cesti?
Pogačnik je v naknadnem odgovoru na te trditve poudaril, da je bila na skupšini Iskra Mehanizmi zakonito izglasovana izločitev, z drugimi besedami, del podjetja je postal podrejen drugemu delu, še vedno pa je ostalo pri isti lastniški strukturi. Namen izločitve dela dejavnosti in oblikovanje holdinga je bil izboljšati boniteto ter povečati transparentnost poslovanja in zagotovili pogoje za hitrejši razvoj družbe. Opozoril je, da je bil Prebil zaradi širjenja neresnic o njem na sodišču že kaznovan; podjetju Iskra Mehanizmi je nagajal celo tako, da je pisma, podprta z neresničnimi navedbami, pošiljal na banke, zaradi česar so imeli v firmi precej težav. Proti Prebilu so sprožili tudi kazenski postopek, v katerem je bil obsojen. Pogačnik je sicer izčrpano podjetje, katerega lastniki so Smole, Prebil in druščina postali z lastninjenjem, rešil tako, da je lastniško vstopil v Iskro Mehanizmi in zastavil svoje premoženje.
Na takšen način je Pogačnik s sodelavci rešil usodo več sto zaposlenih v svojem podjetju, te sreče pa niso imeli v podjetjih KIK in Semesadike, kjer se je na cesti skupno znašlo več kot 200 ljudi. Ti še vedno čakajo, da bodo odgovorni odgovarjali in da bi dobili vsaj del zadoščenja.
L. S.