Po neslavnem propadu Adrie Airways, za katero stojijo določeni politiki, ki so vladali v času prodaje Adrie, in direktorji, naj bi vlada znova zagnala veter v krila slovenskemu letalstvu. Bankrotirano Adrio naj bi zamenjal Air Slovenija. Na včerajšnji seji o ustanovitvi nove letalske družbe vlada sicer ni govorila, prav tako pa ni zanikala te možnosti. Je pa sprejela predlog dopolnitve zakona o letalstvu, ki bi izjemoma omogočal vzpostavitev gospodarske javne službe za opravljanje posameznih letalskih linij. Kot pravijo, bi linije vzpostavili v primeru, če bi zaradi nezanimanja s strani letalskih prevoznikov Slovenija izgubila “pomembne letalske povezave”. Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister, v tem ne vidi nobenega smisla, saj meni, da ni potrebe po tem, da bi imeli državno letalsko družbo zato, da bi pokrivali neke linije. “Ni potrebe, da bi se država šla ta ‘biznis’. Država se mora iti tisti biznis, ki se nobenemu drugemu ne splača, in da dela dobro za ljudi. Država ni tukaj, da bo delala profit.” Poleg tega pa so se po propadu Adrie že vzpostavile precej cenejše linije.
Novo podjetje Air Slovenija naj bi najelo od 10 do 12 letal, prej jih je imelo 10, in vzpostavilo 15 najbolj optimalnih linij, tudi takšnih, ki jih bo treba subvencionirati, poroča Siol. Letalska družba naj bi letno povzročala med 5 in 10 milijonov evrov minusa. Vsaka subvencionirana linija naj bi državo stala 150.000 evrov, prvo “slovensko” letalo pa naj bi poletelo že februarja prihodnje leto.
Je politikom v interesu imeti nacionalno letalsko družbo oziroma vzpostavitev posameznih letalskih linij?
Vprašanje je, komu bi bilo v interesu imeti nacionalno letalsko družbo, prav tako je težko verjetno, da bi bilo v interesu države, da bi subvencionirali neke linije, saj so se, kot rečeno, vzpostavile cenejše linije. Šušteršič je prepričan, da vlado verjetno skrbijo linije za Bruselj. “Tukaj je možnih veliko rentabilnih povezav, tako da ni potrebe, da bi se tega lotila država.” Politiki si gotovo želijo vrnitve boljšega urnika letenja, sploh v Bruselj, kamor so v časih Adrie leteli zgodaj zjutraj in se zvečer vrnili domov, trenutno pa je Brussels Airlines napovedal lete v popoldanskem času. “Za tja, kamor ljudje želijo leteti, linije so, če niso iz Ljubljane, so z bližnjih letališč. V enem mesecu naj bi sicer dobili redne povezave z glavnimi letališči, ki omogočijo, da greš kamorkoli po svetu,” je dejal Šušteršič. Prav tako so že v prvih dneh po vlogi za stečaj Adrie linije prevzeli drugi prevozniki, vprašanje je, koliko potnikov bi novoustanovljena letalska družba lahko pritegnila.
Državni intervencionizem vedno udari le davkoplačevalce
Tudi politični analitik Mitja Iršič je do načrtov za nove letalske linije skeptičen. Sprašuje se, v čigavem interesu je to, kdo bo določal, katere linije so pomembne, in ali se bo to določalo arbitražno. “Jaz mislim, da takšne linije ne obstajajo. Zares nacionalni in strateški interes Slovenije bi bil tudi tržni interes in tega očitno ni. Zaenkrat se sploh ne pogovarjajo o destinacijah, to so zaenkrat neke fantomske linije, o katerih govorijo vnaprej, ampak očitno je vlada pokazala nek nacionalni interes, da bi se takšne linije ustanavljale. Ampak to smo že nekdaj ugotovili, da državni intervencionizem vedno udari le davkoplačevalce.” Fantomske linije sicer imajo svoje cilje: Beograd, Sarajevo, Bukarešta, morda celo Moskva in Sankt Peterburg. Tja se še posebej radi vozijo gospodje iz globoke države.
Za sprejeti predlog dopolnitve zakona o letalstvu, ki bi izjemoma omogočal vzpostavitev gospodarske javne službe za opravljanje posameznih letalskih linij, bi lahko EU dala zeleno luč le v primeru nezanimanja letalskih prevoznikov za Slovenijo pomembne letalske povezave. Šušteršič meni, da je to do zdaj od vseh možnih rešitev še najmanj slaba, a je vseeno skeptičen, “saj kolikor sem letel po Balkanu in drugje, imam občutek, da so te glavne linije zagotovo rentabilne, balkanska letala so ponavadi vedno polna. To so zagotovo poslovno zanimive linije in ne vidim potrebe, da bi država tukaj kaj subvencionirala”. S tem se strinja tudi Iršič in dodaja, “da bo prosti trg pokazal, da javnih državnih gospodarskih služb ne potrebujemo. Druge letalske družbe bodo kmalu že začele leteti z Brnika in bodo pokazale, da za ’tiste profitabilne linije’ ni nobenega motiva, da bi sprejeli take službe”.
Letalske družbe bi lahko izsiljevale vlado za subvencije
Kdo je glavni krivec za propad Adrie?
Kdo je kriv za takšno usodo Adrie? Špekulativni sklad K4 je po mnenju poznavalcev zadal le zadnji udarec, krivo pa je državno upravljanje. Iršič, velik poznavalec aviacije, meni, da bi bila potrebna revizija, kaj se je o tisti prodaji vedelo in kakšne so bile druge opcije. Po njegovih besedah je bilo vsem že takrat jasno, da K4 ni najbolj logičen lastnik za Adrio. Očitno pa je, da v Sloveniji še nihče ni bil niti politično niti gospodarsko odgovoren v javnih družbah, zato je v tem trenutku edino, kar je zares v davkoplačevalskem interesu, da linije dokončno prepustimo izključno trgu.
Lana Božič