fbpx

Nekdanji sodnik ESČP Boštjan M. Zupančič demantiral Šketo: V Avstriji, Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu brez težav izvajajo preiskave o svinjarijah v pravosodju!

Generalni državni tožilec Drago Šketa. (Foto: STA)

Nedotakljivost tožilstva in sodstva pred preiskovalnimi komisijami je mit, ki so ga ustvarili njihovi vodilni predstavniki. Na intervju generalnega državnega tožilca Draga Škete z naslovom “Preiskovalna komisija ne more izvajati vzporednih sojenj” se je na družabnem omrežju Twitter kritično odzval nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu ter nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič in poudaril: “Nonsense, to je z razlogom skrbelo že Bavcona. Dokazano: Avstrija, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Nizozemska itd. izvajajo parlamentarne preiskave o ‘svinjarijah v pravosodju’ …!” 

Medtem ko v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Združenem kraljestvu dokazano izvajajo parlamentarne preiskave o “svinjarijah v pravosodju”, se v Sloveniji pravosodje krčevito ščiti. To smo lahko nedavno videli v primeru parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler, potem ko je ustavno sodišče zamrznilo delo komisije – ne le v zvezi s sodniki, ampak tudi v primerih, ki se nanaša na tožilce. Nemudoma je skočil pokonci nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki je predsednika komisije Žana Mahniča celo ovadil, oglasil se je tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in zahteval kazenski pregon zaradi razžalitve ter apeliral celo na predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, naj vendar že kaj ukrene. Zdaj je za vznemirjanje poskrbel še Drago Šketa s pomočjo Haklovega glasila SD, kjer je spregovoril o tem, kako politika v Sloveniji ne bi smela zasliševati tožilcev. V nadaljevanju je zavrnil, da naj bi prišla kakšna direktiva o političnem pregonu z vrha, povrhu pa se je še grdo zlagal tudi glede postopkov proti Francu Kanglerju, ki naj bi po njegovih besedah zastarali.

Šketa v intervjuju za Večer vztraja, da naj bi bila preiskovalna komisija nedopustna, ker se ukvarja s konkretno zadevo, v kateri je vidna vpletenost politika. “Namen parlamentarnih preiskav je, da pomagajo odpravljati sistemske anomalije, in ne, kot je v tem primeru, da gre za vzporedna, tako imenovana bypass sojenja. Strokovna odgovornost sodnikov in tožilcev ter njihova disciplinska odgovornost se v demokratičnih družbah preverjata v strokovnih nadzorih ter disciplinskih in kazenskih postopkih,” izpostavlja.

Sledi o direktivi o političnem pregonu z vrha naj ne bi bilo
Šketa, ki je bil od leta 2008 namestnik vodje Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, dve leti kasneje pa je bil nagrajen z mestom vodje, se je zaradi odločitve ustavnega sodišča spretno izognil zaslišanju. Pri tem naj bi bila v ozadju naveza med predsednikom ustavnega sodišča Rajkom Knezom in Šketo, tako da se ta namesto na zaslišanju pojavlja v sebi naklonjenih medijih, kot je Večer. Kljub svojemu političnemu delovanju, ki mu ga očitajo mnogi, je v intervjuju zavračal politično odgovornost. Ob tem je izpostavil , da ne drži prepričanje Kanglerja, da je šlo v postopkih zoper njega za politično gonijo. Po njegovo so namreč sodniki, tožilci in kriminalisti postopali v skladu z zakonom o kazenskem postopku in so tako morali postopati v primeru, če je bil podan utemeljen sum. “Na tem mestu bi rad pojasnil, da ne držijo zlonamerne insinuacije, da obstoji nekakšna direktiva o političnem pregonu z vrha. Zase in za mariborsko državno tožilstvo, ki sem ga vodil v času, o katerem se pogovarjamo, lahko zatrdim, da tovrstnih direktiv ali naročil nismo nikoli prejeli.” 

Foto: Printscreen

Državni tožilci ostro nasprotovali komisiji še preden je bila izglasovana zahteva za njeno imenovanje
Načeloma preiskovalne komisije predlagajo in imenujejo poslanke in poslanci Državnega zbora RS. Upravičen predlagatelj za ustanovitev preiskovalnih komisij je tudi državni svet. Tudi v zadevi Kangler je bilo tako. Preiskovalna komisija naj bi preiskovala politične funkcionarje, ki bi lahko zlorabili svoj položaj v zvezi s postopki zoper Kanglerja. Na tem mestu se lahko vprašamo, kdo so tisti politični funkcionarji, ki bi to lahko storili? V sodstvu so to vsi sodniki, v tožilstvu so to vsi tožilci, v policiji generalni direktor policije in njegov nadrejeni notranji minister. Pri tem je zanimivo omeniti, da še preden so svetniki državnega sveta sploh izglasovali zahtevo za imenovanje preiskovalne komisije, so se že oglasili državni tožilci in ostro nasprotovali takšni preiskovalni komisiji, češ da ta naj ne bi bila dopustna z vidika delitve oblasti, ker zakonodajna veja oblasti ne more preiskovati sodne veje oblasti. Tožilci so se tako kar “oprijeli” sodnikov, čeprav sploh niso del sodne veje oblasti, ampak izvršne oblasti. Enako velja tudi za policijo.

Pri nas  povsem drugačna praksa
Na intervju Škete z naslovom “Preiskovalna komisija ne more izvajati vzporednih sojenj” se je na družabnem omrežju Twitter kritično odzval nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Boštjan M. Zupančič in poudaril: “Nonsense, to je z razlogom skrbelo že Bavcona. Dokazano: Avstrija, Nemčija, Francija, Združeno kraljestvo, Nizozemska itd. izvajajo parlamentarne preiskave o ‘svinjarijah v pravosodju’ …!” Kot lahko v vidimo, imamo v Sloveniji povsem drugačno prakso. Ravno iz tega razloga se je kritično odzval predsednik komisije Mahnič, ki je dal jasno vedeti, da oviranje preiskave s strani samega ustavnega sodišča pomeni, da s tem sporočajo, da pravosodje pri nas lahko počne, kar želi, v skladu z zakoni, mimo zakonov, ne glede na to, zaščitimo jih v vsakem primeru.

Boštjan M. Zupančič (Foto: STA)

“Če je nekako še šlo, da so sodno vejo oblasti ščitili, pa tožilci za razliko od njih niso, kajti tožilci so tisti, ki so imenovani tudi na drugačen način, kot so imenovani sodniki, ker ima vlada večje pristojnosti, predvsem pa je zadeva taka, da je ustavno sodišče že pred 25 leti reklo, da so tožilci del izvršne veje oblasti in kot taki potem tudi lahko odgovarjajo v smislu, da morajo priti na preiskovalno komisijo, ne samo pričati, ampak da se jih lahko tudi preiskuje. Vsa njihova dejanja, odločitve itn.,” izpostavlja poslanec Mahnič in poudarja, da čeprav so tožilci del izvršne veje oblasti, morajo biti nepristranski.

Neverjetno je, da so le dan prej, ko bi morala biti zaslišana Niko Pušnik in Šketa, dvojico zaščitili tako, da so nemudoma sklicali zasedanje ustavnega sodišča in sprejeli takšno odločitev. Čeprav trdijo, da so sodniki kot tožilci nosilci javnih funkcij, ki pa ne morejo biti politično odgovorni, je dejstvo, da ni tako, saj so oni tisti, ki lahko stvari peljejo po naročilu tistih, ki imajo politično odgovornost. Glede tega je Šorli napisal argumentacijo, zakaj lahko nastanejo nepopravljive posledice, če se zadrži izvajanje parlamentarne preiskave v prvem členu oziroma v tem konkretnem primeru preiskovalne komisije, ki jo vodi Mahnič. Očitno je bila takšna odločitev sprejeta v znak cehovske solidarnosti.

Hana Murn