fbpx

Nekdanji vodja Policije dr. Olaj je ponosen na svoje rezultate, z veseljem pa se bo seznanil z letnim poročilom njegovega naslednika

Dr. Anton Olaj (Foto: STA)

Te dni je v Sloveniji aktualnih več tem, ki so tako ali drugače povezane s Policijo – od kadrovskih zadev, do odstranjevanja ograje in povečanemu številu ilegalnih migracij, ki kažejo tudi na to, da bo prva interpelacija po vsej verjetnosti doletela notranjo ministrico in nekdanjo generalno direktorico Policije Tatjano Bobnar. Nekateri večinski mediji pa so se v zadnjem času ponovno razpisali o prekomerni uporabi sile na protestih. “Do odločitev Bobnarjeve o odstranitvi ograje na zunanji meji EU sem odkrito zadržan. Ta poteza se mi zdi v zdajšnji mednarodni situaciji ne dovolj premišljena,” je med drugim komentiral nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki meni, da je vprašanje odstranjevanje ograj na meji vsekakor pomembna in pereča tema, za katero ima javnost pravico vedeti, ali je tovrstno početje res dovolj premišljeno z vidika pravice do varnosti iz 34. člena Ustave RS.

Nekdanji generalni direktor Policije dr. Anton Olaj je opozoril, da se bo število ilegalcev opazno povečalo, varnost pa poslabšala. “Vprašajmo se, ali si državljani Slovenije res želimo takšno imigracijsko politiko, kot je opredeljena z ‘marakeško deklaracijo’,” je dejal ter spomnil, da je 26. marca 2019 potekal pri predsedniku republike Borutu Pahorju posvet o demografski politiki v Sloveniji. Predsednik je glede tega na Twitterju objavil: “prof. dr. Marina Lukšič-Hacin: Ali so migracije del reševanja demografskih problemov? Najprej se moramo odločiti, ali jih hočemo. Če da, moramo implementirati ukrepe. Če želimo, da pri nas ostanejo, moramo biti privlačni.

Predlagani rešitvi dr. Lukšič-Hacinove po Olajevem mnenju razumno ni mogoče oporekati, saj je prepričan, da se moramo Slovenci o tem najprej demokratično odločiti in je zato po njegovih besedah vredno obžalovanja, da ni prišlo do razpisa poizvedovalnega referenduma pred sprejemom t. i. „marakeške deklaracije”. “Razumeti je, da takratna vlada ni hotela slišati volje ljudi. Sedaj imamo novo vlado in ministrica Bobnarjeva ter dr. Simona Zavratnik iz Kabineta ministrice prisegata na visoke demokratične standarde,” je spomnil Olaj in zastavil vprašanje, ki ga bo aktualna oblast verjetno vzela za retorično –  ali lahko sedaj pričakujemo, da se bo o tej družbeno pomembni temi vprašalo ljudstvo? Glede interpelacije Tatjani Bobnar je Olaj poudaril, da gre z ustavno predviden in že dodobra preizkušen institut parlamentarne kontrole tudi nad delovanjem posameznega ministra. Gre za zahtevo po intenzivni parlamentarni javni razpravi o delu na določenem področju. “Menim, da je vprašanje odstranjevanje ograj na meji vsekakor pomembna in pereča tema o, za katero ima javnost pravico vedeti, ali je tovrstno početje res dovolj premišljeno z vidika pravice do varnosti iz 34. člena Ustave RS,” je izpostavil.

O kadrovanju v Policiji
“Kadrovsko upravljanje je atribut funkcije vodenja in na predstojniku Policije je, da prepozna strokovne kvalitete uslužbencev in jih učinkovito angažira za zagotavljanje nemotenosti delovnih procesov in učinkovitosti opravljanja nalog. Premeščanje in odpuščanje zaposlenih se sme izvajati le v okviru zakonsko predpisanih razlogov, odgovorno in s premislekom, kar se posledično izkazuje v stanju varnosti. Slovenija je bila tako v letu 2021 prepoznana v mednarodnem prostoru kot ena od najvarnejših držav. Zakaj je bilo temu tako, je mogoče sklepati tudi iz podatkov javno objavljenega poročila o delu Policije za leto 2021 iz katerega izhajajo opazne spremembe v konceptu zagotavljanja varnosti. Mogoče kateremu od bralcev ne bo všeč, ampak, zelo veliko smo opozarjali in manj kaznovali. To je tudi eden od pomembnih razlogov, da smo uspeli krivuljo stopnjo zaupanja javnosti zopet obrniti navzgor,” je pojasnil dr. Olaj.

Od sodelujočih v kadrovskih postopkih je Olaj zahteval in pričakoval striktno upoštevanje predpisov, zato ga je presenetila informacija v medijih o suspenzu direktorja PU Koper, ki naj bi na prejšnjem delovnem mestu vodje Službe generalnega direktorja policije, v postopku nove zaposlitve določene osebe s specifičnimi znanji, s svojim podpisom na dokumentu o varnostni preveritvi iz leta 2021 napačno ocenil in odločil o obstoju oz. neobstoju varnostnih zadržkov. Presenečenje je toliko večje, ker se o tej materiji, ki je sicer izrecno taksativno določena v 52. členu Zakona o organiziranosti in delu policije, o istem kandidatu pisno izrečejo pristojne osebe kar na treh nivojih: na lokalnem, regionalnem in državnem. Kakor je zaslediti v medijih, je suspendirani uslužbenec zanikal očitke nepravilnosti in se pritožil. “Prav je, da se zadeva razčisti in ugotovi, ali je bil sam postopek varnostnega preverjanja glede varnostnih zadržkov pravilno izveden z upoštevanjem 51., 52. in 53. člena navedenega zakona, ali pa je prišlo do kakšnega nedovoljenega odstopanja zaradi kreativnega razumevanja prava,” je ocenil nekdanji prvi mož Policije.

Foto: zajetje zaslona/24ur

O “prekomerni uporabi sile” na protestih
MNZ je na spletnih straneh objavilo, da je Ministrstvo za notranje zadeve zaključilo z obravnavo pritožbe podanih v letih 2020 in 2021, ki so se nanašale na delo policistov v času protestov. Ugotovljenih je bilo več nepravilnosti pri delu policije, kjer so policisti s svojimi zakonsko predpisanimi pooblastili nestrokovno in nesorazmerno posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. “Laična javnost lahko na podlagi tega sklepa, da so se pri zagotavljanju javnega reda na protestih dogajale hude nepravilnosti, vendar temu ni tako,” je zatrdil Olaj in ob tem pojasnil, da iz letnega poročila Policije za 2021 izhaja, da so policisti pri obvladovanju javnega reda v letu 2021 odgovorno izkazali veliko mero tolerance, kar je razvidno iz opazno številčnejšega opozarjanja. Pri uporabi prisilnih sredstev, pa se je uspešno zasledovalo ukrepanje s čim manjšimi posledicami.

Foto: Nova24TV

Pri uporabi prisilnih sredstev je telesne poškodbe utrpelo 41 kršiteljev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih
“Vodje enot in člani komisij za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev so ocenili, da so policisti 99,6 odstotka prisilnih sredstev uporabili zakonito in strokovno, kar kaže na visoko raven strokovne usposobljenosti policistov,
” je še navedel Olaj. Pri uporabi prisilnih sredstev je telesne poškodbe utrpelo 41 kršiteljev [v letu 2020 je bilo poškodovanih 65 kršiteljev], kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Desetletno povprečje je 60 poškodovanih kršiteljev na leto. Med razglašeno epidemijo covida-19 se je zelo povečalo število javnih shodov. Na nekaterih je prišlo do hujših in množičnih kršitev javnega reda, kršitev cestnoprometnih predpisov, storitve kaznivih dejanj, zato so bili policisti dolžni uporabili prisilna sredstva zoper množico. V letu 2021 so tako policisti v 55 primerih uporabili 126 prisilnih sredstev zoper množico. V letu 2020 so v osmih primerih uporabili 14 prisilnih sredstev zoper množico. Zoper množico so policisti v letu 2021 69-krat uporabili plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo.

“Pri tem je za poudariti, da pri uporabi prisilnih sredstev zoper množico ni prišlo do telesnih poškodb oseb iz množice, čeprav dominantni mediji poizkušajo prikazovati uporabo zakonsko dovoljenih plinskih sredstev in vodnega topa kot nekaj, kar je zavržno in zelo nevarno. Objavljeno sporočilo na spletni strani MNZ je torej le dokaz, da kontrolni mehanizmi delujejo, na policiji pa je, da poskuša ugotovitve čim bolj umestiti v procese usposabljanj policistov in s tem zagotoviti zmanjšanje tveganj, da bi se ugotovljene posamične nepravilnosti ponavljale,” je še pojasnil Olaj.

Intervju z Boštjanom Lindavom (Foto: zajetje zaslona/Delo)

“Policija je servis za ljudi, ne za posamezno politično opcijo,” je za Delo povedal vršilec dolžnosti Boštjan Lindav, ki se bo potegoval tudi za polni mandat generalnega direktorja Policije. Med drugim je povedal, da so bili vsi generalni direktorji iz vrst policije, razen predhodnika dr. Antona Olaja, ta naj bi po njegovem mnenju postal generalni direktor kot politik – šlo naj bi torej za politizacijo policije. “Ne poznam razlogov za ostre pomisleke g. Lindava glede mojih policijskih izkušenj. So nepotrebni. Kakorkoli že, vsak ima lahko svoje mnenje,” se je odzval dr. Olaj, ki je v Kriminalistični policiji služboval točno 20 let in en mesec in to na operativni ravni. Povedal je, da so bili vsi odmevni kriminalistični primeri na območju Dolenjske in Bele krajine pod njegovim vodstvom kot načelnika kriminalistične službe uspešno raziskani. “Naj omenim npr. trojni umor na Gorjancih, ali npr. bombni napad v Dobruška vasi, kjer sta bili umorjeni dve romkinji in še veliko tega se je nabralo moji v bogati kriminalistični karieri,” je Olaj nanizal primera, ki sam sicer ni slišal za kriminalistične uspehe Lindava – ki so sicer verjetno tudi bili.

Boštjan Lindav (Foto: STA)

Olaj je ponosen na odlične varnostne rezultate
“Iz izkušenj kot policist in kriminalist vem, kako policija deluje in zato sem izzive, ki jih je bilo v letu 2021 ogromno, z najožjimi sodelavci uspešno reševal. Zaradi pomanjkanja kadra nisem ukinjal enot, ampak sem raje poskrbel za večji vpis kandidatov v višjo policijsko šolo,
” je Olaj opisal svoje delo generalnega direktorja ter povedal, da je od policijskih starešin zahteval in pričakoval le to, za kar je vedel, da je mogoče storiti. Do dela svojih predhodnikov je bil spoštljiv in jih je rad povprašal po kakšnem mnenju iz časa njihovega vodenja policije. “Zaradi tega smo v policiji ustvarili odlične varnostne rezultate na kar sem z nekdanjimi sodelavci upravičeno ponosen,” je poudaril.

Olaj je v javnosti tudi že večkrat pojasnil, da se s politiko ni ukvarjal, je pa na družbenih omrežjih objavljal lastna mnenja o aktualnih družbenih problemih. Hvalil je vse, kar se mu je kot človeku zdelo dobro in obratno, grajal, kar se mu je zdelo napačno. “Javnost lahko prav zaradi tega ve, kakšne vrednote zasledujem. Sem ponosen Slovenec, zagovornik EU, veteran vojne za Slovenijo in tega mi ni sram povedati,” je dejal dolgoletni načelnik Urada kriminalistične policije v Policijski upravi Novo mesto, ki je ob nastopu dela novega v. d. generalnega direktorja policije Lindavu zaželel uspešno delo. “Rezultate policije iz leta 2021 je mogoče v zadovoljstvo ljudi še izboljšati, nenazadnje, “spontanih” tedenskih množičnih protestov ni več, ni več covid-19 zadolžitev policije s potrebnimi ukrepi, pred policijo tudi ni zahtevnih nalog varovanja predsedovanja Svetu EU. Skratka, le nekaj dobre volje in preizkušenega vodenja je potrebno, pa bo, zato se bom v začetku leta 2023 z veseljem seznanil z letnim poročilom in rezultati dela policije v letu 2022,” je še sporočil dr. Olaj.

Sara Bertoncelj