fbpx

Neverjetno: Varuhinja Nussdorferjeva s svojo prisotnostjo počastila sistematičnega kršilca človekovih pravic Putina

Foto: STA

Evforijo okoli obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina je poleg visoke politike obiskala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Da je sporočilo njenega obiska smejanje v brk človekovim pravicam in vsemu, kar bi morala varuhinja zagovarjati, ni potrebno posebej poudarjati.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na obisku Putina na ljubljanskih Žalah pri odkritju spomenika ni bila s protestnim transparentom na katerem piše, da je Putin brutalen vladar, ki v Rusiji pobija in zapira novinarje, istospolno usmerjene ter drugače misleče osebe in kjer je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin na sramotno nizko ravni, temveč je bila tam kot visoka gostja, saj so imeli le redki izbranci to priložnost, da se udeležijo dogodka.

S svojo prisotnostjo je Nussdorferjeva počastila režim Vladimirja Putina in dala javnosti jasno vedeti, koliko ji vrednote varovanja človekovih pravic dejansko pomenijo. Rusija je po mednarodnih kazalcih izrazito nenaklonjena varstvu človekovih pravic, ima nizko stopnjo spoštovanja demokracije (132. mesto), na nivoju ekonomske svobode pa zaseda 153. mesto med 178. državami sveta.

Po podatkih Human rights watch se v Rusiji konstantno krši pravica do svobodnega izražanja, pravica do spolne usmerjenosti in pravica do združevanja ter političnega zbiranja, saj oblast člane opozicije redno zastrašuje, jih zapira in nanj sproža atentate. Prav tako Rusija nima urejene osnovne infrastrukture za otroke in ljudi s posebnimi potrebami, saj številne sirote živijo na cesti ali pa so zaprte v prostorih brez ustrezne nege. Kar 20 milijonov Rusov živi pod pragom revščine in nimajo za osnovno preživetje.

Vprašanja o udeležbi varuhinje Vlaste Nussdorfer na odkritju spomenika v Žalah smo poslali tudi na urad varuha človekovih pravic, kjer sporočajo, da si že vsa leta prizadevajo za uveljavitev pietete do umrlih med in po vojnah. O tem pišejo v letnih poročilih, ki zavezujejo vlado, parlament in druge organe, da temu posvetijo dolžno pozornost. Tej temi je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer posebno pozornost med drugim posvetila tudi z udeležbo na 11. nujni seji (30. 6. 2015) Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so govorili o Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, pa tudi ob odkritju temeljnega kamna Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami na območju RS. Odločitev o udeležbi varuhinje na izrazito pietetnem dogodku v čast umrlim Rusom in Sovjetom je bila tako logična posledica dosedanjih usmeritev Varuha na tem področju. Mnogi so izgubili svoje bližnje v grozotah vseh vojn, zato je nujno častiti spomin, da se takšne zgodbe ne bi več ponavljale. Prisotnost varuhinje na tovrstnih dogodkih je lahko opomin voditeljem držav, da je spoštovanje človekovih pravic še kako nujno, da v prihodnje ne bi bilo treba postavljati tovrstnih obeležij. Prav tako menijo, da če bi se varuhinja pogovarjala in srečevala samo s tistimi, ki pravic ne kršijo, ji ne bi ostalo prav veliko sogovornikov. 

M. P.