fbpx

Nov dosežek tranzicijske levice: Golob samega sebe predlagal za novega predsednika vlade

Robert Golob na posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju (Foto: STA)

Minuli teden so potrdili koalicijsko pogodbo ter ministrske kandidate strank, vodje poslanskih skupin pa se bodo danes pri predsedniku republike Borutu Pahorju zvrstili na posvetih, komu naj podeli mandat za sestavo vlade, poroča STA. Prvi bo k predsedniku prišel začasni vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda in kandidat za mandatarja Robert Golob, Pahor je tudi že napovedal, da pri postopku imenovanja kandidata za mandatarja ne bo zavlačeval, če bo Golobu izkazana večinska podpora vodij poslanskih skupin. V tem primeru bo Pahor podpisal pismo predsednici DZ, na sredini seji državnega zbora pa bodo nato odločali o izvolitvi mandatarja.

Na posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju se bodo za Robertom Golobom zvrstili še ostali vodje poslanskih skupin. Vodenje poslanske skupine SDS je prevzela Jelka Godec, poslansko skupino NSi bo za zdaj vodil Jožef Horvat, njeno vodenje pa naj bi po primopredaji poslov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzel Janez Cigler Kralj. Vodenje poslanske skupine SD bo prevzel Jani Prednik, poslansko skupino Levice pa bo še naprej vodil Matej T. Vatovec. Poslansko skupino narodnih skupnosti bo še naprej vodil predstavnik italijanske manjšine Felice Žiža. Na posvete k predsedniku republike pa sta vabljena oba, tudi predstavnik madžarske manjšine Ferenc Horvath, še piše STA.

Slovenska ustava sicer določa tri kroge za iskanje mandatarja – v  prvem krogu ga lahko predlaga predsednik republike, v drugem pa tudi poslanske skupine oziroma vsaj deset poslancev. V tretjem krogu se zahtevana večina za izvolitev predsednika vlade zniža: v prvem in drugem krogu je za izvolitev potrebnih vsaj 46 glasov poslancev, v tretjem pa le še relativna večina. Če se v tretjem krogu ne izvoli premierja, mora predsednik republike razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Kakšnih težav se tokrat ne pričakuje, saj ima Golob v parlamentu dovolj podpore oziroma glasov za sestavo vlade. “Mimogrede, danes pri Borutu Pahorju nov dosežek slovenske tranzicije: Golob iz Gibanja Svoboda bo, kot vodja poslanske skupine, samega sebe predlagal za novega predsednika vlade RS. To se bo zgodilo prvič, a saj, ker zdaj je svoboda,” je na Twitterju komentiral novinar Bojan Požar.

Bodoči vladi predlagajo, da razmisli o zakonu o vladi, ki so ga vložili v SDS
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju v izjavi za medije dejala, da je Robert Golob predsedniku dostavil podpise podpore 53 poslancev. Gibanje Svoboda, SD in Levica imajo večino v DZ, je priznala, a ga v SDS ne bodo podprli. Po poročanju STA bodo enako ravnali tudi v NSi. Godčeva je še dejala, da je izražena večina bodoče koalicije za SDS pričakovana. Napovedana namera po širitvi bodoče vlade je Godčeva glede na število koalicijskih strank označila za velik nesmisel. Bodoči vladi v SDS predlagajo, da se posluži racionalizacije, saj menijo, da širitev vlade ne bo prispevala nadaljevanju trenda, ki ga je vzpostavila sedanja vlada. “Širitev ministrskih mest ne bo pripomoglo k temu, da Slovenija napreduje na lestvici različnih mednarodnih lestvicah in da še povečuje gospodarsko rast in zmanjšuje javni dolg,” je dejala. Godčeva je tudi spomnila, da v torek vodje poslanskih skupin čaka posvet v DZ, na katerem bodo določili razrez poslanskih mest v delovnih telesih DZ. Stranki SDS pripada šest predsedniških mest, na posvetovanja pa se bodo podali z določenimi zahtevami. “Nato pa je stvar postopka, kako bodo stvari tekle, vsekakor pa ne bomo dovolili, da se sklicujejo ali oblikujejo delovna telesa, ki niso v skladu s poslovnikom DZ ali zakonodajo,” je še dejala.

Golob ima namen zamenjati vse v enem mahu
Požareport danes tudi razkriva “tihi načrt Goloba, kako bo vse zamenjal v enem mahu – še celo snažilke dosedanjega premierja Janeza Janše” – tako je Golob celo sam napovedal v Odmevih. “Gre za poseben zakon o združitvi Slovenskega državnega holdinga in DUTB (slabe banke), kjer naj bi že med prehodne določbe zapisali, da uveljavitev tega zakona avtomatično sproži padec vseh vodstvenih organov SDH in DUTB,” je pojasnil Požar, čigar viri razkrivajo, da pri Golobu omenjeni zakon – ki pri SDH pomeni avtomatični odstop celotnega nadzornega sveta in uprave, pri DUTB pa odstop upravnega odbora in vseh izvršnih direktorjev. Po sprejetju zakona naj bi sledile skupščine posameznih državnih podjetji, kjer se bo množično odpoklicevalo nadzorne svete oziroma vsaj večino nadzornikov. Požar ob tem še napoveduje, da bodo mediji po vsej verjetnosti izplačila visokih odpravnin očitali tistim, ki jih bodo dobili – češ da so bili politično nastavljeni.

Sara Bertoncelj