Do katoliške cerkve in krščanstva na sploh neprijazna retorika je postala zadnja leta ena od osrednjih tem slovenskega levega establišmenta. Stvari, ki so jih nekateri pred časom upali govoriti le za šankom, saj so prinašale določeno mero stigmo nestrpnosti, danes slišimo v Državnem zboru in na univerzitetnih predavanjih. Slišimo pozive po tem, da bi se moralo katoliško cerkev obravnavati po enakih vatlih kot druge družbene institucije, da bi morala plačevati davke, da se cerkev vpleta v politiko ipd. Seveda takšnih pomislekov ne slišimo v zvezi s slovensko islamsko skupnostjo. Zdaj bo vlada slovenski cerkvi zadala nov udarec, danes poroča Družina.
Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2020 izdalo sistemska priporočila Občinam o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti.
Nekatere občine – med njima občini Postojna in Ilirska Bistrica– so župnijam že odmerili nadomestilo tudi za cerkve. Pritožbe župnij, ki jim doslej NUSZ za verske objekte ni bilo treba plačevati, so zdaj na mizi Ministrstva za finance.
Verski objekti niso več izjema
ZSZ je vmes prenehal veljati. Po dveh odločbah ustavnega sodišča iz leta 2004 in 2020 verski objekti niso več navedeni kot izjeme od plačila NUSZ. Odločba ustavnega sodišča iz leta 2020 je bila podlaga za sistemska priporočila občinam pri odmerjanju NUSZ, ki jih je lani izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v njih pa verskih objektov ne izvzema več od plačila nadomestila.
Že od lani NUSZ plačuje Župnija Postojna. Kot je za Družino pojasnil tamkajšnji župnik mag. Jožef Koren, so skladno z navodili Škofije Koper vložili pritožbo zoper odločbo FURS z dne 21. junija 2021 glede odmere NUSZ za leto 2021, saj so menili, da ni bila upoštevana veljavna določba 1. odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84), “ki določa, da se nadomestilo med drugim ne plačuje za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za versko dejavnost.”
Zakon ne ureja vprašanja verskih objektov
Čeprav ZSZ/84 ne velja več, je po mnenju župnika Korena glavni namen oprostitev NUSZ za določena stavbna zemljišča zaradi njihovega posebnega namena ali posebnih objektov na njih in ne zgolj zato, ker so stavbna zemljišča. “V našem primeru gre za stavbe, ki so verski objekti, torej tudi cerkve, kapel(ic)e, ki so večinoma opredeljene tudi kot sakralna kulturna dediščina. V vseh odločbah in zakonih, ki eden drugega zamenjujejo, dopolnjujejo, ukinjajo, kot tudi v obeh odločbah US z dne 16. decembra 2004 in 17. septembra 2020 ni nikjer omenjeno vprašanje objektov za opravljanje verskih dejavnosti, temveč govorijo zgolj o vojaških objektih. Zato menimo, da iz teh odločb US ni moč potegniti, da oprostitve iz 59. člena ZSZ/84 ne veljajo več za objekte verskih skupnosti,” je poudaril.
K vključitvi v reševanje problematike poziva tudi Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), prav tako pa želi, da država pristopi k dogovarjanju med cerkvijo in državo oz. verskimi skupnostmi in državo, tako da se pripravi nova zakonodaja, ki bo bolj jasno določala, kateri objekti so oproščeni plačevanja NUSZ.
Za nadomestilo prihodek 6 tednov v letu
Župnik Koren še čaka odgovor na pritožbo z ministrstva za finance, ker pa pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri NUSZ, že dve leti plačujejo nadomestilo za obe župniji, Studeno in Postojna, poroča Družina. “V dveh letih smo iz darov vernikov obeh župnij za potrebe plačila NUSZ Občini Postojna nakazali 3.371,02 € nadomestila, kar pomeni tako za Župnijo Postojna kot tudi za Studeno prihodek 6 tednov v letu.
“Ves denar gre iz žepov vernikov, drugih virov nimamo. Če ne bi bilo treba plačati nadomestila, bi šel denar za župnijske potrebe, za Karitas ali, če drugega ne, za nafto,” je izpostavil predstavnik župnišča Ilirska Bistrica Stanko Fajdiga in dodal, da če bodo ugotovili, da je odmerjanje NUSZ tudi za cerkve skladno z zakonodajo, ga bodo morale obračunati vse občine, ne bodo se mogle izogniti.
Ministrstvo za okolje in prostor je občinam poslalo priporočila z namenom seznanitve z vsebino odločbe US, ki je obvezna in ima učinek erga omnes – proti vsem – ter njenimi posledicami. Vsebino so uskladili z Ministrstvom za finance in FURS, združenjem občin pa so priporočila poslali tako kot vsem občinam. Na posvetu Skupnosti občin Slovenije 4. novembra lani, na katerem je bilo posebej pojasnjeno, da se NUSZ odmerja tudi za cerkve in druge verske objekte.
Težava v dojemanju verskih objektov posebnih institucij
Čeprav ZSZ/84 ne velja več, je težava v zakonodajni luknji, ki zaradi jugoslovanske tradicije prisilno ateistične države ne pozna evropskega standarda zakonodajne ureditve izločitve sakralnih objektov iz plačevanja zemljiških davščin. ZSZ je določil izjemo brez vsakih obrazložitev, zakaj je bila izjema sploh uvedena, ko je nehal veljati, pa ni bilo nobenega generalnega zakona, ki bi urejal izločitev verskih nepremičnin iz sistema nepremičninskih obdavčitev – kot že omenjeno, župnik Koren pravi, da je bistvo davčne izjeme to, da gre za objekte posebnega namena, ne zgolj zato, ker gre za stavbna zemljišča.
Za slovensko z levičarskimi aktivisti nabito Ustavno sodišče, pa tudi za slovensko resorno uradništvo vera ne pomeni posebnega odnosa ljudi do narave in stvarstva, ampak staromodni ritualizem, ki jim je v sodobnem času odveč. Frontalni napad na slovenske vernike in Katoliško cerkev ni torej nobeno presenečenje.
Andrej Žitnik