RTV Slovenija je zavrnila zahtevo ministrstva za kulturo za popravek prispevka Špele Kožar v zvezi z samozaposlenimi v kulturi rekoč, da izjava “več kot polovica samozaposlenih v kulturi ostala brez državne pomoči” ni povsem neresnična, ampak temelji na rezultatih raziskave, ki jo je opravil Poligon.
Na ministrstvu za kulturo opozarjajo, da je raziskava Poligona – Kreativnega centra, ki jo navaja novinarka, anketna raziskava, ki je bila opravljena na vzorcu, ki so ga sestavljali delavci v kulturi, ne glede na zaposlitveni status: študentje, delavci prek avtorskih pogodb, samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni in tudi neprijavljeni delavci. Zato ima za objektivno sliko socialnega položaja samozaposlenih vsaj dve omejitvi: v njej niso sodelovali samo samozaposleni, temveč tudi osebe z drugimi zaposlitvenimi statusi, poleg tega pa je v naravi anketne raziskave, da sloni na osebnih stališčih in osebnih izkušnjah vprašanih, kar daje, ko gre za vprašanje obsega finančne pomoči države točno določeni skupini ljudi, precej pomanjkljive informacije.
Grobo zavajanje novinarke Kožar
Dodatno izpostavljajo še, da je prispevek Špele Kožar zavajajoč tudi zato, ker trdi, da je skoraj polovica samozaposlenih v kulturi “ostala” brez državne pomoči, s čimer namiguje, da jim je bila državna pomoč zavrnjena. Kot smo že zapisali v zahtevi za popravek prispevka, so imeli aktivni samozaposleni v kulturi pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ali pa so lahko zaprosili za oprostitev njihovega plačila – pravica nikomur ni bila odvzeta. Hkrati pa je lahko prav vsak samozaposleni v kulturi, ki je ostal brez dohodka (oz. se mu je ta znižal v primerjavi z letom 2019) zaprosil za temeljni mesečni dohodek 700 evrov. Tisti, ki zanj niso zaprosili, so imeli očitno večje dohodke kot leta 2019 (ministrstvo je vendarle tudi med pandemijo nemoteno izvajalo različne razpise), in če do izgube ni prišlo, pravice do “izgube prihodka” niso mogli uveljavljati. V razvidu samozaposlenih je največ arhitektov, poklicev s področja založništva, filmske, gledališke in glasbene dejavnosti. Prav ta področja so bila leta 2021 z rekordnim proračunom Ministrstva za kulturo v višini 238 milijonov evrov finančno močno okrepljena. Tisti, ki so prihodek v resnici izgubili, so bili brezpogojno deležni temeljnega mesečnega dohodka 700 evrov in plačila prispevkov, ne glede na to, ali so že imeli pred tem pravico do plačevanja prispevka.
Prispevek tako grobo in nedopustno zavaja, hkrati pa novinarka za izjavo ni zaprosila pristojnega ministrstva, so še pojasnili.
Sara Kovač