Nova Slovenska zaveza obžaluje odločitev aktualne vlade o ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunizma in državo poziva k uradnemu dejanju priznanja, da so “naši mrtvi nekoč obstajali”. V javnem apelu so državo pozvali k pripravi javno dostopne evidence žrtev komunističnega nasilja nad Slovenci. Menijo, da do zločina ni možno biti nevtralen, saj mu z zavračanjem pritrjujemo in v tem primeru s tesnobo ugotavljajo, da Vlada z odpravo dneva spomina relativizira zločine komunizma nad Slovenci in jim s tem tiho pritrjuje.
“Država naj z vpisom v evidenco žrtev vsem pokojnim zagotovi ne le elementarno pravičnost, marveč jim izkaže osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne,” so med drugim zapisali v javnem sporočilu predstavniki Nove Slovenske zaveze.
Preberite tudi: Vidni član NSi podpihuje ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
“Z obžalovanjem smo sprejeli vest, da je Vlada RS ukinila 17. maj, narodni dan spomina na žrtve komunizma, in s tem represivno zatrla javno spominjanje slovenske družbe na zločine revolucije,” so uvodoma zapisali v sporočilu in pojasnili, da gre za boleče dejanje, ki izraža “zaničevanje do Slovencev, ki so jih mučili in pobili komunistični partizani”. Prepričani so, da gre za žaljivo dejanje, ne le do žrtev, ampak tudi do prizadetih svojcev tako doma kot v tujini, kar je zanje še en udarec. Dodajajo, da je vlada s tem omalovaževala žrtve, kar pa zna biti nevarno. Menijo, da do zločina ni možno biti nevtralen, saj mu z zavračanjem pritrjujemo. V tem primeru s tesnobo ugotavljajo, da Vlada z odpravo dneva spomina relativizira zločine komunizma nad Slovenci in jim s tem tiho pritrjuje.
“Državljani Slovenije ob pravkar ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma v spoštovanju trpljenja in krivične smrti teh žrtev ugotavljamo, da s trenutno politično oblastjo ni možen nikakršen napredek k obsodbi zločinov revolucije kot zavržnih dejanj, ni možen korak k obžalovanju teh zlodel in k moralni rehabilitaciji žrtev kot nedolžnih,” so zapisali in državo pozvali, naj v dejanju izkaže, ali je zmožna vsaj minimalnega, uradnega priznanja, da so “naši mrtvi nekoč obstajali: pripravi naj javno dostopno evidenco žrtev komunističnega nasilja nad Slovenci”, so zapisali.
Prepričani so, da mora breme dokazovanja smrti bližnjih z ramen svojcev prevzeti država in po uradni dolžnosti to storiti sama, saj mnoge žrtve niti nimajo svojcev. Državo pozivajo, naj pokojnim zagotovijo ne le elementarno pravičnost, marveč jim izkaže osnovno spoštovanje z uradnim priznanjem, da so te osebe nekoč živele in so zdaj pokojne.
Navajajo, da Republiki Sloveniji pravno dolžnost ob tem nalaga mdr. “zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem” (MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem jeziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisočev in tisočev oseb, kar konvencija definira kot zločin, ki ga mora država raziskati ter podati o njem uradno poročilo. Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadoščenja: država mora poskrbeti za njihovo “(b) rehabilitacijo; (c) zadoščenje, kar vključuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda” (24. člen).
“Kakor žrtve nacizma v kulturnih narodih obžalujejo vsi, vseh poklicev, vseh političnih usmeritev, stari in mladi; prav tako moramo doseči obžalovanje za žrtve komunizma, stari in mladi, ljudje vseh političnih usmeritev in vseh poklicev. Tako bo zlo zgodovine premagano,” so prepričani, zato Vlado apelirajo in prosijo, “naj misli na vse Slovence in naj ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina. Država Slovenija naj napravi prvi korak k temu z javno evidenco žrtev komunističnega nasilja. Čeprav je žrtev še veliko več, državi predajamo seznam 14.901 pobitih oseb v knjigi Farne spominske plošče I–III,” so zaključili.
Ana Horvat