Tako kot v družbi srednji razred izginja, se podobno dogaja tudi z mediji – tudi ti so naklonjeni pojavu kulturnega komunizma. “V Sloveniji praktično ni sredinskih medijev,” je v oddaji Odkrito povedal državni svetnik dr. Matjaž Gams. Politolog dr. Miro Haček pa je opozoril, da raziskave v zadnjem času kažejo na to, da mediji v Sloveniji niso uravnoteženi, večina je namreč vsaj nekoliko nagnjena proti levi. “Moja želja je, da bi bil ta medij v bližnji prihodnosti objektiven, pluralen in uravnotežen – da bi vsi glasovi v politični srenji v njem dobili mesto,” je Haček povedal, kakšna bi morala biti javna RTV.
Oddaja Odkrito se je tokrat pričela z izpovedjo matere, ki je na družabnem omrežju zapisala, da je bila v parlamentu na sporedu seja, ki bi dala staršem kanček upanja, da jim je nekdo pripravljen prisluhniti in pomagati. Na tej seji bi moral biti sprejet zakon o dvigu nadomestila za izgubljeni dohodek staršev otrok s posebnimi potrebami. “Sprašujem vse sedeče v parlamentu, ali ste tam zaradi ljudi ali zgolj zaradi samih sebe,” je vprašala. Kot vemo, je bila seja odpovedana, proti dnevnem redu pa je med drugim glasoval tudi predsednik DZ Igor Zorčič.
“To kar se je zgodilo je del politične igre, kazalec za to, da se počasi približujemo parlamentarnim volitvam oziroma predvolilnemu času – za katerega opozicija računa, da bo že zelo kmalu,” je pojasnil profesor politologije dr. Miro Haček, ob tem pa še dodal, da to seveda ne pomeni, da omenjeni zakon ne bo kmalu sprejet. Vsaka stran je že vložila zahtevo za izredno sejo. Očitno plujemo v obdobje izrednih zasedanj parlamenta. V naslednjih dneh bomo najbrž priča tudi izredni seji z eno samo točko, to je ustavna obtožba, po drugi strani pa bomo spremljali izredno sejo, ki bo bolj vsebinska in bo nosila predloge zakonov, ki jih je vladajoča koalicija nameravala obravnavati na odpovedani majski seji parlamenta. “Poslanci so tam seveda zato, da zastopajo interese državljanov, tako pravi tudi slovenska Ustava- se pa včasih zgodi, da politična preigravanja prekrijejo ta interes, ki bi moral biti primarni,” je dogajanje ocenil Haček.
Nabiranje političnih točk med epidemijo je nekorektno
Voditelja oddaje Igorja Pirkoviča je zanimalo, ali je delo v Državnem svetu bolj konstruktivno, kot je trenutno videti delo Državnega zbora. Državni svetnik dr. Matjaž Gams je potrdil, da je v Svetu precej drugačen način dela. V DZ gre namreč bolj za politiko, politične igre in za to, kdo bo zmagovalec. “Tam je način igre kot v nogometu ali pa v vrhunskem športu,” je pojasnil Gams in dodal, da so v Svetu bolj pomembni argumenti. Do neke mere je tudi tu sicer usmeritev podobna, saj imajo večino župani, a vseeno je način dela bistveno drugačen in po mnenju Gamsa bistveno bolj kvaliteten.
Doslej se je v slovenski politični zgodovini pokazalo, da destrukcija običajno ni bila nagrajena kot tudi niso bile nagrajene negativne politične kampanje. “Slovenci so vendarle historično gledano bolje sprejemali politiko sodelovanja kot pa politiko razdvajanja,” je izpostavil Haček. To politično nagajanje je sicer del demokracije, je pripomnil Gams, a vseeno obstajajo razmere v katerih se to ne sme početi, ko je treba pozabiti na medsebojne prepire in stopiti skupaj. To je takrat, ko celi državi oziroma družbi preti neka nevarnost. Sem seveda spada tudi epidemija, zato je bilo nekorektno od marsikaterega politika pa tudi medija, da je nabiral točke na račun trupel. Na vprašanje, zakaj se pri nas ukrepi niso prijeli tako kot na primer v sosednji Avstriji, je Gams odgovoril, da gre po njegovem mnenju za tri vzroke. Prvi razlog so anticepilci, potem politika, ki ni stopila skupaj in potem so tu še mediji. “Medijem se seveda ne da dirigirati, kaj naj govorijo, a če si nabirajo točke s tem, da promovirajo proticepilske ideje, je seveda težko imeti velik uspeh pri ukrepih,” je pojasnil Gams.
V Sloveniji smo v obdobju izrazite polarizacije
Voditelj Pirkovič je nato prebral zapis na Facebooku: “Ma JJ sam na goli otok poslat za skoz, proklet fašist pa vsa SDS stranka, vse na goli otok banda dolenska,” je Samir Mizič na Facebooku komentiral zapis poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je napisal: “Pesek v motor janšizma! Na predlog Levice smo z 42:42 ravnokar zrušili dnevni red redne seje DZ, zato je padla seja v celoti. Prevod: en kup škodljivih zakonov je blokiranih v postopku, med njimi demografski (privatizacijski) sklad. Up yours, JJ!” V Sloveniji smo v obdobju izrazite polarizacije, je opozoril Haček – ko se krepi desni pa tudi levi pol. Oba pravzaprav potrebujeta eden drugega, da se krepita, zgolj ena stran se namreč ne more polarizirati. Medtem ko se oba ekstrema krepita, pa se sredina počasi prazni in je na robu propada. Zanimivo je, da je včasih veljalo, da je 40 odstotkov slovenskega volilnega telesa zmernega. Haček je dejal, da je bil zadnji politik, ki je zgradil most med obema poloma, Zdravko Počivalšek. Odločil se je za sodelovanje z “nasprotno” stranjo, a danes vidimo kje je. SMC je praktično mrtva stranka, ki ima brez povezovanja relativno malo možnosti.
Poneumljanje ljudi sili tudi v poneumljanje medijev in obratno
Glede medijev je Gams povedal, da imajo svoja pravila igre – zaradi gledanosti objavljajo pač tisto, kar ljudi zanima. “In če ljudi zanimajo čudne stvari, kar poglejte Tik Tok – čim bolj je noro, več ima gledalcev,” je spomnil na primer, ko je slovenska plavalka za prejeto medaljo imela le nekaj ogledov, na fotografiji v kopalkah pa je bilo seveda mnogo več ogledov oziroma všečkov. “Poneumljanje ljudi sili tudi v poneumljanje medijev in obratno,” je Gams opisal ta začaran krog. “Moj pogled na medije je preprost,” pa je odgovoril Haček. Na eni strani imamo množico zasebnih medijev, med katerimi so praktično vsi politično opredeljeni – s čemer niti ni nič narobe, konec koncev lastnik financira svoj medij in tudi v ZDA se praktično ne najde medija, ki ne bi bil politično opredeljen, kar tudi javno povedo. “Spremljaš pač medij, ki ti odgovarja in za katerega veš, kaj ima na meniju,” je pripomnil Haček ter nadaljeval, da pa imamo na drugi strani javni medij, ki je pravzaprav en sam. Ta bi v osnovi moral biti čim bolj uravnotežen in nepristranski. Tudi zato, ker se nanj ne moremo naročiti prostovoljno kot uporabniki. “Moja želja je, da bi bil ta medij v bližnji prihodnosti objektiven, pluralen in uravnotežen – da bi vsi glasovi v politični srenji v njem dobili mesto,” je profesor povedal, iz kakšnega testa bi morala biti javna RTV.
Družbo polarizira kulturni komunizem oziroma “cancel culture”
Ali obstaja v Sloveniji neke vrste kulturni boj, je v nadaljevanju zanimalo voditelja oddaje. “Ta boj ne obstaja samo v Sloveniji, ampak se tektonski premiki dogajajo v informacijski družbi,” je odgovoril Gams. Neverjetno je, da v nasprotju z napovedmi vizionarjev, sedaj ven prihaja kulturni komunizem – to je glavna smernica ali pa “cancel culture”, ki polarizira družbo, polarizira moške proti ženskam in obratno. Gams je svojo trditev pojasnil s tem, da je osnovna ideja komunizma ta, da vsi dobijo enako, ne glede na sposobnosti in količino dela. Kako močan vpliv je ta ideologija dobila, kaže tudi razbijanje pisoarjev na določenih fakultetah. Glavni razlog so pa socialni mediji. Z informatiko se spreminja družba, vendar ne v to smer, kot smo mislili, da se bo, precej je tudi negativnih stranskih pojavov.
V politiko prihajajo ljudje, ki nimajo nobenega razumevanja slovenskega političnega sistema
Zakaj se ljudje v Sloveniji ne odločajo za vstop v politiko – tega vprašanja se je bolj podrobno dotaknil Haček, ki je pripomnil, da v politiko dobivamo veliko kadrov, ki tam pravzaprav ne bi smeli biti. Razlog za to je po njegovem mnenju izredno nizka stopnja zaupanja v politiko in politične institucije, še posebej pa v politične stranke. Imamo eno najnižjih stopenj zaupanja v politične stranke v EU, praktično nihče jim ne zaupa. Res pa je tudi, da imamo v resnici le dve ali tri dobro organizirane politične stranke, na drugi strani pa imamo množico majčkenih strank – imamo na primer parlamentarno stranko, ki ima 350 članov in 5 poslancev. “Zgradili smo si nek strankokratski sistem, ki ima na eni strani tri ali štiri močne stranke dobro organizirane, tudi finančno, na drugi strani pa množico strank, ki niti nimajo terenske mreže, njihovi kadri niso politično socializirani – v politiko prihajajo ljudje, ki nimajo absolutno nobenih izkušenj niti nobenega razumevanja slovenskega političnega sistema. In posledicam se ni za čuditi,” je ocenil Haček. Idealno je, če se na oblasti menjavata vsaj dve politični eliti, če bi jih bilo več, bi bilo seveda še bolje. Na ta način se nobena od teh elit ne more preveč udomačiti, težje prihaja do zlorab, sploh če nadzorne institucije v državi delujejo relativno slabo. Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.
Sara Bertoncelj