Katoliški intelektualec in družbeni kritik Andrej Lokar je jasen: “Dejstvo, da nekateri novinarji doživljajo pritiske kot grožnjo, pomeni, da niso navajeni na normalno funkcioniranje javne sfere”

Foto: screenshot

“Slovenska pomlad je ustvarila vse pogoje za zrelo pluralno družbo, naša naloga je zdaj ta, da te pridobitve aktiviramo,” je prepričan predsednik društva KUD KDO za krščansko umetnost in kulturo Andrej Lokar, ki je v družbi sicer poznan tudi kot filozof, družbeni kritik in kolumnist. V katoliškem tedniku Družina je v intervjuju opisal stanje v slovenski medijski krajini, še zlasti v sedanjih kriznih razmerah in vloge krščanskih medijev v njej, da bodo del rešitve problema. “Doslej nekateri novinarji niso doživljali pritiskov, ker njihova naloga ni bila soočenje z resnico (ki že sama po sebi pomeni pritisk na posameznikovo vest, saj se mora nenehno odločati med dobrim in zlim), marveč prikrivanje resnice, če že ne zamolčevanje, izkrivljanje in dezinformacija,” je še jasen predsednik omenjenega društva, ki se v intervjuju dotika tudi osamosvojitvenega procesa Slovenije.

Osrednja pozornost nove številke Družine je posvečena tudi slovenskim medijem, k čemur spodbuja ravno svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ki se ga v Cerkvi obhaja na nedeljo pred enim največjim katoliških praznikov – binkošti. Letos ga bomo praznovali 24. maja. Prav v tem času je naš medijski prostor zaznamovan s številnimi trenji, ki se odražajo tudi kot histerični izpadi in nekakšno »vojno stanje« med osrednjimi slovenskimi javnimi občili ter nosilci izvršne oblasti. In prav v ta skrajno razgret kontekst je bila umeščena anketa, izvedena med uredniki medijev, ki ravno s svojo drugačnostjo ključno prispevajo k pluralnosti javne razprave v slovenskem prostoru. Med njimi prav posebno vlogo igra tudi spletna revija KDO?. Njen urednik je filozof, kolumnist in družbeni kritik Andrej Lokar. Njegova odgovora na vprašanji ankete sta bili v tiskani verziji Družine sicer objavljeni v skrajšani obliki, na spletnem mestu pa v celoti, poroča Družina.

Na vprašanje, v čem vidi največji problem medijske pokrajine v sedanjih kriznih razmerah, je priznani slovenski katoliški intelektualec Lokar odgovoril s sledečimi besedami: “Vsi problemi medijske pokrajine v Sloveniji ne izhajajo iz sedanje krize, pač pa iz stanja, ki se je od osamosvojitve in predvsem uvedbe političnega pluralizma dalje umetno vzdrževalo pred njo.” V nadaljevanju katoliški filozof pravi, da to dokazuje že sam sociološki izvor krize: do nje je po njegovem prepričanju prišlo zaradi neke čisto normalne spremembe v razmerah normalnega pluralizma: povsem legitimno sestavljen politično/gospodarsko/idejni pol je zamenjal drugega. “Že samo dejstvo, da je večinski del slovenskih medijev ta povsem transparentni politični proces doživel kot grožnjo, govori o njihovem netransparentnem izvoru. “

Foto: screenshot, pogovorni literarni večer med predsednikom društva KUD KDO Andrejem Lokarjem in priznanim pesnikom Nikom Grafenauerjem

“Predznak krize, o kateri govorijo predstavniki dominantnih medijev, je umetno ustvarjen,” je še prepričan Lokar, ki kot primer navaja domnevne pritiske: v normalni svobodni družbi je prav tako normalno, da kdorkoli javno deluje, doživlja pritiske. “Dejstvo, da nekateri novinarji doživljajo pritiske kot grožnjo, pomeni, da niso navajeni na normalno funkcioniranje javne sfere.” Doslej oni po Lokarjevem prepričanju niso doživljali pritiskov, ker njihova naloga ni bila soočenje z resnico, ki že sama po sebi pomeni pritisk na posameznikovo vest, saj se mora nenehno odločati med dobrim in zlim, marveč prikrivanje resnice, če že ne zamolčevanje, izkrivljanje in dezinformacija.

“Če je družba nezrela, se odvrne od bolečih ran, ki ostanejo nezaceljene in nadaljuje svoje življenje v izogibu.”

Na novinarsko vprašanje, kakšno vlogo naj imajo v slovenski medijski krajini medij, ki imajo svoje vrednostne temelje (tudi) v krščanstvu, da bodo del rešitve tega problema, pa je Lokar dejal, da je vsaka kriza odraz tega, da je v družbi, v kateri se poraja, nekaj hudo narobe. “Navadno imajo lahko globoke družbene krize dva izhoda: katarzičnega ali nekatarzičnega – če je družba zrela, se sooči z bolečo razklanostjo, ki je privedla do krize, in najde višjo raven kohezije; če je nezrela, se odvrne od bolečih ran, ki ostanejo nezaceljene, in nadaljuje svoje življenje v izogibu.” Priznani katoliški intelektualec ob tem še enkrat izpostavlja javno sfero, to je družbeni pojav, ki je neizmerno obširnejši in globlji od civilne družbe. Obenem še pravi, da se spletna revija KDO? ne opredeljuje kot krščanska, ampak kot »neimanentistična«, torej je njeno izhodišče v vseh, konfesionalnih in nekonfesionalnih pogledih, ki priznavajo transcendenco in še več, saj priznava izhodiščno metafizično enotnost teh pogledov, ker pa so njeni ustanovni člani kristjani, ima pač krščanski predznak.

Foto: screenshot

Lokar pravi, da je KUD KDO medij, ki se posveča izključno kulturi, predvsem umetnosti. V slovenski javni sferi je po njegovem mnenju vloga kulture in umetnosti zelo velika pri ustvarjanju javnega mnenja. “Današnja kriza nam je presenetljivo pokazala, da v kulturno/umetniški javni sferi obstaja še nek nezapolnjeni prostor, ki ga prevladujoči metafizični nihilizem ne more zapolniti.” Prav zato katoliški družbeni kritik vidi njihovo nalogo še zlasti v tem, da poskrbijo za razcvet tega duhovnega prostora. To pa je po njegovem mnenju tudi prvi korak pri izoblikovanju zrele slovenske družbe kot dopolnitve osamosvojitvenega procesa, ki je ostal torzo. “Slovenska pomlad je ustvarila vse pogoje za zrelo pluralno družbo, naša naloga je zdaj ta, da te pridobitve aktiviramo.”

Nedavni zapis predsednika vlade Janeza Janše o vojni z mediji je sicer sprožil burne odzive v javnosti, predsednica levičarskega Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek govori celo o ščuvanju proti novinarjem, spodkopavanju kredibilnosti medijev in o poniževalnem tonu v Janševem zapisu. Za komentar smo prosili strokovnjake Matevža Tomšiča, Edvarda Kadiča in Staneta Grando. Ti ugotavljajo, da vsebina Janševega zapisa žal drži in opozarjajo na pristranskost slovenskih medijev ter odsotnost pluralnosti v našem medijskem prostoru.

Domen Mezeg