Zvejzdan Radonjić je vrnil milo za drago mariborskemu filozofu Borisu Vezjaku s kolumno O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?. “Nikoli niti pomislil nisem, kaj šele trdil, da bi naj državi vladala udbomafija, da bi sodstvo označeval za krivosodje. V sodstvu se je zaredilo nekaj udbomafijašev, enega trpim že leta kot neposrednega vodjo, o čemer seznanjam javnost, precej sodb je naravnost katastrofalnih, vendar slednje ni krivosodje,” se je kritično odzval sodnik Zvjezdan Radonjić na žaljive in neutemeljene kritike t.i. velikega filozofa in strokovnjaka za medije Borisa Vezjaka. Sodnik, ki bi oprostil domnevnega morilca, bi bil enako beden pravnik, kot je dr. Boris Vezjak beden filozof.
Sodnik Zvejzdan Radonjić je v intervjuju z Jožetom Možino razgalil vse napake in pomanjkljivosti slovenskega pravosodnega sistema. Radonjič je postal mnogim predstavnikom globoke države trn v peti ob razglasitvi oprostilne sodbe Milko Noviču. Ob tem je še na glas pričel govoriti, da v sodstvu še vedno obstaja udbomafijski duh. Sedaj se je na njega z žaljivimi in neutemeljenimi trditvami na Radonjiča spravil levičarski vstajnik iz Maribor, filozof Boris Vezjak. Vendar mu Zvejzdan Radonjić ni ostal dolžan ter mu vrnil s kritično in briljantno kolumno O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev? “Nikoli niti pomislil nisem, kaj šele trdil, da bi naj državi vladala udbomafija, da bi sodstvo označeval za krivosodje. V sodstvu se je zaredilo nekaj udbomafijašev, enega trpim že leta kot neposrednega vodjo, o čemer seznanjam javnost, precej sodb je naravnost katastrofalnih, vendar slednje ni krivosodje,” se kritično odziva Radonjič na Vezjakove besede.
Zvejzdan Radonjić se čudi, kako lahko oseba brez preživete sekunde na sodišču v primeru Milka Noviča, lahko podaja tako neumne in žaljive obtožbe na račun sodnika. Po poročanju Portlaplus se je Vezjak večkrat žaljivo obregnil ob Radonjiča in Možino, ker sta si upala govoriti o sodbi. Med drugim pa je Radonjiča obtožil, da je sedaj postal glavni sodnik desnice. Radonjič je vzel vse te navedbe za skrajno neokusne in nespoštovane do osebe, katera opravlja sodniški poklic. “Na lepem se je pričel ukvarjati z analizo nekega hudo zahtevnega kazenskopravnega primera, katerega ni prebral ene same strani, o katerem doktorji prava tipa Barbare in Jana Zobca argumentirano oznanjajo, da gre za vrsto primera izmed najzahtevnejših. Sedaj pa se filozof in vaški psihoanalitik loteva materije, ki se ji izogiba verjetno najboljši pravnik v državi tega trenutka.
Boris Vezjak pa si je tudi upal sodnika Zvejzdana Radonjića naslavjati z žaljivimi besedami, da je retardiran ter omejen. “Kaj je tega psiho-filozofa zbudilo iz medvedjega spanca? Razen plačila in verjetne obljube, da si bo mizerno katedrovanje podaljšal do upokojitve. Uvodoma sodnika, ki ga ne pozna, o katerem ne ve ničesar, na narokih katerega ni presedel sekunde, katerega ene same sodbe ni prebral, označi za zlorabljenca v politične namene. Sodnik je sicer levičar, vendar ker je retardiran, omejen, zblojen … postaja plen manipulacij desnice. Sodnik oprosti osebo, za katero ni dovolj dokazov, da je morila. Prepreči torej stanje, da bo obsojen domnevni morilec, obsoditi sme le dokazanega morilca”, je le nekaj odgovorov Radonjića na katastrofalni članek “Zlorabljen v politične namene tistih, ki z njim igrajo šah” levičarskega mešalca megle in vstajnika Borisa Vezjaka. Med drugim ga je Radonjić podučil tudi o terminu odmerjanje pravice. “Dalje Vizjak govori o “odmerjanju pravice”. Če bi končal osnovno šolo na način, kot se spodobi, brez intervencije staršev, košar s kurami in jajci, bi vedel, da se pravica ne odmerja. Odmerjajo se kazni. Pravica se uresničuje. Ali se dr. filozofije ni uspel izobraziti do nivoja osnovne šole? Ali je tu nekje doseg slovenskih doktora(n)tov? “
Odzval se je tudi na očitke, da sta Možino širila laž o t.i. globoki državi. Vendar je Radonjić hitro našel razlago za svoje utemeljitve. “Če se v spisu z imenom in priimkom kot organizator delovanja globoke države na območju zdravstvene blagajne pojavlja ta in ta, mora njegovo dejavnost dokazati, kvalificirati policija, vodena s tožilstvom, ne jaz ali Možina. Midva sva nekaj spregovorila o možnosti, brez omembe imen ali priimkov, kako bo pojavnost te osebe v dokaznem gradivu ovrednostila policija, je seveda njena stvar. V tem, da sem prebral nekaj, kar piše v ugotovitvah predkazenskega, preiskovalnega in kazenskega postopka v fazi sojenja, aprila 2019 v poslopju sodišča, strankam in javnosti, ni prav ničesar, kar kaže na domišljijo.”
Vezjak mu je očital v svojem prispevku tudi preveliko mero domišljije ter da si izmišljuje svoje navideznega sovražnika. “Če bi doktor domačo nalogo spolitizirane revije, ki mu je plačala, da omaje mojo verodostojnost v cilju reševanja tega politika, opravil uspešno (za kar je očitno nesposoben), bi moral dokazati, da je pojavljanje te osebe z imenom in priimkov sad moje domišljije. V ta namen bi moral prebrati spis. Pa ga ni. Govori torej nahujše bedarije popolnoma na pamet. Kot nek njegov kolega – planinec, bližnji sodelavec istega tega politika, ki me je napadel 4 dni po objavi sodbe “na zalogo”, čeprav tedaj nisem z eno samo besedo omenil tega uglednega politika, tudi nameraval nisem.”
Ob koncu je Vezjaka pobaral, da se gosti v gostilni, lokalu, ne pa na televiziji. Bednega filozofa Vezjaka pa je še spomnil, da ne pripada režimskim trobilom Mladina kot zgoraj omenjeni Vezjak, kateri se velikokrat pojavlja v vlogi “intelektualističnega” komentatorja. Torej sprehod po prispevku “Zlorabljen v politične namene tistih, ki z njim igrajo šah” ni dosegel plačanega namena. Obratno – politik je oznanjen, denunciran šele sedaj, ne da bi z Možino kakorkoli sodelovala. Mimogrede, šaha ne igram, z mano torej šaha ni mogoče igrati. Tudi premikati po šahovnici me ni možno. Nisem iz območja Mladine.
Zvejzdan Radonjič razkriva resnico, da je slovensko pravosodje še vedno v rokah bivšega komunističnega režima.
Zvejzdan Radonjić za svoj pogum ni bil nagrajen, saj se bori z vsakdanjim pogromom levičarske nomenklature. Ne glede na pogum, boj ter opozarjanja napak slovenskega pravosodja je več ali manj sam. Ne glede na vse pa je mnogim prebivalcem odprl oči in pokazal resnico, da je Slovenija še vedno v primežu starih komunističnih sil pravosodja globoke države.
Luka Perš