fbpx

Sprejet 2,5 milijarde evrov vreden slovenski načrt za okrevanje in odpornost: “Premagana še zadnja ovira do denarja za okrevanje po epidemiji!”

Foto: Vlada RS

Finančni ministri držav Evropske unije so v ponedeljek v Bruslju potrdili drugi paket nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, med njimi tudi slovenskega. Doslej so potrdili 16 načrtov za okrevanje, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev. Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač je ob tem dejal, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bo ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. “Po enemu letu od zgodovinskega dogovora voditeljev držav EU o obsežnem svežnju evropskih sredstev ter po zahtevnem obdobju priprave in usklajevanja načrta za okrevanje in odpornost je prišel čas, da zastavljene reforme in naložbe spravimo v življenje – do ljudi,” je dejal Černač.

Potem ko je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost – NOO v začetku meseca potrdila Evropska komisija, so dokumentu v ponedeljek 26. julija zeleno luč prižgali tudi finančni ministri držav EU. “Po enemu letu od zgodovinskega dogovora voditeljev držav EU o obsežnem svežnju evropskih sredstev ter po zahtevnem obdobju priprave in usklajevanja načrta za okrevanje in odpornost je prišel čas, da zastavljene reforme in naložbe spravimo v življenje – do ljudi,” je dejal minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač.

Ta je tudi napovedal, da bodo prvi razpisi ministrstev na voljo že letos. Predplačila v višini trinajst odstotkov dodeljenih sredstev lahko Slovenija pričakuje že v avgustu ali septembru. To je dejal tudi finančni minister Andrej Šircelj, ki pravi, da je rok 60 dni. Želi si, da bi bilo to čim prej in pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra. Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme NOO mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. “Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin,” je poudaril Černač.

Zvone Černač (Foto: Facebook)

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je po poročanju STA pojasnil, da lahko članice prva sredstva pričakujejo v prihodnjih tednih, nekatere pa že v prihodnjih dneh. Veliko je po njegovih besedah odvisno od nacionalnih postopkov, ki so različno hitri. S potrditvijo dokumenta s strani Sveta EU koordinacijo nad izvajanjem načrta prevzema Ministrstvo za finance kot glavni skrbnik državnega proračuna in nacionalnega reformnega programa. Minister Černač je ministru za finance Širclju ob tem zaželel veliko uspeha in dobrega sodelovanja z ministrstvi, ki bodo vodila izvajanje reform in naložb na njihovih področjih. “Premagana še zadnja ovira do denarja za okrevanje po epidemiji. Nove investicije, novi programi, bolje plačana delovna mesta, negovalne bolnišnice, dolgotrajna oskrba, digitalne storitve, varovanje okolja,” pa se je na sprejetje načrta še odzval premier Janez Janša.

(Vir: Moja Dolenjska)

Ministri so v ponedeljek podprli načrte Slovenije, Hrvaške, Cipra in Litve. Sredi meseca so potrdili prvih 12 načrtov – Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije. Ko Svet EU, v okviru katerega odločajo članice Unije, odobri načrt, Evropska komisija s članico podpiše sporazum o financiranju. V dveh mesecih se državi predhodno izplača 13 odstotkov predvidenih sredstev. V primeru Slovenije to znaša 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov.

Tudi državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je vodila proces priprave slovenskega NOO, je ob potrditvi dokumenta izpostavila pomen sodelovanja za doseganje zastavljenih ciljev. “Današnja potrditev ključnega razvojnega dokumenta je zmaga ene od najzahtevnejših etap na poti okrevanja in krepitve odpornosti slovenske družbe. Kot vedno ob prelomnih trenutkih, smo bili tudi ob pripravi tega dokumenta sposobni stopiti skupaj. Rezultat je jasna vizija in strategija razvoja naše države v digitalno in zeleno prihodnost. Časa za oddih ne bo veliko. Dobro sodelovanje med ministrstvi in potencialnimi izvajalci projektov, tako na državni kot na lokalni ravni, bo treba še dodatno okrepiti in spodbujati skozi celotno obdobje izvajanja. Le tako bodo pravočasno pripravljene in izvedene reforme ter kakovostne naložbe, ki bodo prispevale k okrevanju in odpornosti,” je prepričana državna sekretarka.

Za doseganje podnebnih ciljev štiri odstotke več denarja, kot to predvideva evropska uredba
Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši instrument v okviru evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU, usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Za doseganje podnebnih ciljev je v NOO predvidenih 42,45 odstotka sredstev oziroma za nekaj manj kot 1,054 milijarde evrov naložb, kar je za skoraj štiri odstotke več kot predvideva evropska uredba. Za digitalne cilje bo Slovenija namenila 21,46 odstotka sredstev oziroma 532,75 milijona evrov. Celoten nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost in povzetek načrtovanih reform in naložb lahko preverite tukaj.

Načrt sestavljajo štiri razvojna področja s pripadajočimi komponentami, znotraj katerih so opredeljene reforme in naložbe:

1. Zeleni prehod:

  • obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu,
  • trajnostna prenova stavb,
  • čisto in varno okolje,
  • trajnostna mobilnost,
  • krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov.

2. Digitalna preobrazba:

  • digitalna preobrazba gospodarstva,
  • digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave.

3. Pametna, trajnostna in vključujoča rast:

  • raziskave, razvoj in inovacije,
  • dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje,
  • trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov,
  • preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine,
  • krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod,
  • učinkovite javne institucije.

4. Zdravstvo in socialna varnost:

  • zdravstvo,
  • socialna varnost in dolgotrajna oskrba,
  • stanovanjska politika.

S ciljem doseganja teritorialne, ekonomske in socialne kohezije ter multipliciranja učinkov načrtovanih ukrepov je vzporedno s procesom priprave NOO teklo tudi programiranje sredstev večletnega finančnega okvira 2021–2027. Skladno z načelom komplementarnosti je treba zagotoviti sinergije in razmejitve ukrepov, ki jih bo podprl Mehanizem za okrevanje in odpornost ter na drugi strani sredstva kohezijske politike. Černač ob tem še poudarja: “Sredstva kohezijske politike so ključna za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami in izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Koriščenje sredstev je treba pametno načrtovati, pravilno kombinirati in gospodarno uporabljati. Pri tem moramo imeti v mislih, da sredstva prihajajo od ljudi in se k ljudem vračajo. Proces programiranja bo zaključen predvidoma konec letošnjega leta. Po potrditvi strateških dokumentov s strani Evropske komisije bi lahko z izvajanjem začeli v drugi polovici prihodnjega leta.”

Sara Rančigaj