fbpx

Slovenija spada v sam svetovni vrh družinam in otrokom prijaznih držav

Foto: Freepik

Področje družine ureja temu namenjena družinska politika, ki je za to prav posebej urejena, vsakemu pa je v pomoč pri urejanju širokega spektra zadev, s katerimi se soočajo družine, od tega, kje lahko partnerja skleneta zakonsko zvezo, kakšne so pravice zunajzakonskih partnerjev, kako se pridobi  rojstni list in ostalo. Vlada Republike Slovenije je družinsko politiko zgradila na celostnem in vključujočem pristopu, vanjo pa so vključene vse vrste družin in življenjskih skupnosti dveh odraslih oseb.

Bodočim zakoncem Vlada RS tako z družinsko politiko omogoča sklenitev zakonske zveze v skladu z njihovimi željami, pri čemer je upoštevana pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz nje izhajajo. Pri vsem tem je upoštevana in spoštovana avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov, zaščitene so otrokove pravice v družini in širše, v ospredju pa sta varstvo in kakovost življenja družin in otrok. Posebno pozornost vlada namenja skrbi za otroke in njihovi zaščiti ter sledi največjim koristim otrok.

Slovenija v vrhu držav pri zagotavljanju pomoči staršem
Slovenija spada v sam svetovni vrh držav, ki staršem ob rojstvu otroka nudijo največ, prvotno pa je na vrhu seznama s trajanjem materinskega dopusta, ki traja 105 dni, denarno nadomestilo pa znaša 100 % osnove in navzgor ni omejeno. Očetom je omogočeno, da že v zgodnji dobi sodelujejo pri skrbi za otroka, pri čemur so tudi upravičeni do 30 dni očetovskega dopusta, nadomestilo pa znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno na 2,5-kratnik vrednosti povprečne mesečne plače. Pravico do starševskega dopusta imajo tako matere kot očetje, in sicer v trajanju 130 dni za vsakega od staršev (skupaj 260 dni). Starševski dopust se podaljša, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Pri vsem tem starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno na 2,5-kratnik vrednosti povprečne mesečne plače. Za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti pa sta starša upravičena do možnosti prožnejših oblikah dela in s pravico do odmora za dojenje. Tudi v finančnem smislu je staršem pri preživljanju otrok ponujena pomoč. Vsi starši otrok, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna, lahko vložijo zahtevo za znižano plačilo vrtca. Poleg tega za vsakega novorojenčka starša pričaka denarna pomoč, namenjena nakupu opreme, pri tem pa je starševski dodatek je namenjen materam ali očetom, ki niso zavarovani za starševsko varstvo, z otroškim dodatkom pa se zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Starši otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, prejmejo še poseben dodatek, nekateri pa so upravičeni do delnega plačila za izgubljeni dohodek ter do dodatnih olajšav. Različne dodatke in olajšave namenjamo tudi velikim družinam, to so tiste z najmanj tremi otroki.
Vsaka vrsta nasilja v družini je nedopustna in kaznovana
Družina mora biti za otroka varno okolje, v katerem so izpolnjene osnovne biološke, duševne in socialne potrebe vseh njenih članov. V ta namen vlada svojo dolžnost izpolnjuje z ozaveščanjem preprečevanje, raziskovanjem in kaznovanjem tako vseh vrst nasilja v družini. Nasilje v družini ne sme ostati prikrito, prijavi se ga lahko kadar koli, pri tem pa so pristojne službe dolžne ukrepati in žrtev zaščititi. Žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini pa se v nadaljevanju lahko prizna tudi posebna pravica do odškodnine države za žrtve nasilnih dejanj zaradi posledic, ki jih lahko pusti nasilje v družini.

Vse dodatne informacije za različna področja lahko najdete na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pod razdelkom Direktorata za družino.

Otroku mora biti zagotovljen zdrav razvoj
Pravica in dolžnost staršev je skrbeti za svoje otroke ter v skladu s svojimi zmožnostmi ustvariti razmere, v katerih jim bo zagotovljen celovit razvoj. Za otroke, ki ni poskrbljeno, poskrbi država z zagotavljanjem nadomestnega varstva, kjer v največji možni meri pridobijo pomembno družinsko izkušnjo. Otrokom mora skrbnik omogočiti zdravo rast, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Kadar starši teh svojih pravic in obveznosti ne izvajajo ali jih ne izvajajo v korist otroka, v njihovo starševsko skrb posežeta sodišče in center za socialno delo, da otroka zavarujeta. Država lahko v takih primerih pomoč nudi v različnih oblikah z različnimi informacijami. Pri odločanju o obliki varstva  upoštevamo potrebe in koristi varovanca, pri čemer se lahko varovanca dodeli v skrbništvo, nadomestno varstvo ali podelitev starševske skrbi sorodniku, pri čemer je upoštevana tudi želja starša.

Zakonodaja urejena za različne partnerske zveze 
Ker se Slovenija na področju partnerskih odnosov in življenjskih skupnosti dveh odraslih oseb v zadnjih letih sooča s pomembnimi spremembam, je ob tem poskrbela za pripravo zakonodaje, ki bo celovito urejala to področje ter zagotavljala enakost in socialno vključenost. Kljub pluralizaciji partnerskih in družinskih oblik ter načinov družinskega življenja, družina ostaja temeljna družbena institucija, ki je uvrščena visoko na lestvico vrednost. Ob različnih vrstah zakonske zveze je poskrbljeno, da sta v zakonski zvezi sta zakonca enakopravna, o skupnih zadevah odločata sporazumno in za preživljanje družine prispevata sorazmerno, v skladu s svojimi zmožnostmi. Zakonska in partnerska zveza lahko prenehata z odločitvijo pristojnega sodišča ali pa kot v večini z razvezo, ki je lahko sporazumna ali pa se začne na predlog enega od zakoncev oziroma partnerjev.

Foto: STA

Posebni programi za družine in posameznike
Vlada RS nudi tudi programe, s katerimi zmanjšuje neenakosti v družbi, krepi položaj ranljivih družin ter prispeva k večji socialni vključenosti družin in posameznikov. Namenjeni so predvsem otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, saj je skrb za zdrav razvoj mlade generacije ključen. Programi so dolgoročni, brezplačni in široko dostopni ter temeljijo na sodobnih konceptih podpore in (samo)pomoči. Sem spadajo Centri za družine, ki so prostor za druženje različnih generacij, za krepitev socialnih vlog posameznika, za podporo pri lažjem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja ter prostor za izmenjavo dobrih praks in pozitivnih izkušenj. Drugi programi pa so zasnovani v večgeneracijskih centrih po Sloveniji, ki vsakodnevno ponujajo brezplačne delavnice, namenjene socialnemu vključevanju, izobraževanju ter medkulturnemu in medgeneracijskemu povezovanju.

Tanja Brkić