Javnomnenjske ankete že dlje časa kažejo, da leve stranke združene v tako imenovano koalicijo KUL-a ne bi v celoti prestopile parlamentarnega praga. Še posebej slabo kaže strankama LMŠ in SAB. To ne čudi, saj je globoka državo svojega favorita našla pri Gibanju Svoboda, katerega predsednik je elektro oligarh Robert Golob. Če pa bi človek mislil, da je med KUL-ovci in Golobom vse v najlepšem redu, se je uštel. KUL golobnjak je namreč poln nesoglasij in raznovrstnih spletk, apetiti po oblasti so namreč veliki. Zavedajo se namreč, da je bazen levih volivcev omejen, na drugi strani pa imajo nasprotnike z rezultati.
Še dobra dva tedna je do parlamentarnih volitev, zato ne čudi, da je vsa pozornost usmerjena v predvolilna soočenja, kjer si ljudje na podlagi izraženih argumentov in preteklega dela lahko ustvarijo mnenje in se odločijo, kdo bo tisti, ki bo deležen njihovega glasu. Potem ko je v javnosti završalo, da je dolgoletni predsednik uprave Gen-I Robert Golob nezakonito prejemal nezakonito plačo in nagrade, skupno preko milijona evrov, se je ta nekoliko pomaknil iz javnosti. Ob tem pa je vendarle potrebno priznati, da mainstream mediji tega sicer sploh niso problematizirali. Vse skupaj je seveda eno veliko “naključje”.
V KUL golobnjaku frči perje
KUL-ovci in Golob imajo nedvomno nekaj skupnega in to je, da imajo željo, da zavladajo. Ko pa napoči vprašanje, kdo bi bil tisti, ki bi bil mandatar, nastane v na videz popolni bratovščini napeto. Kot pravijo viri je bilo okrog tega vprašanja že napeto. V KUL-u so namreč izrazili stališče, da bodo v primeru, če jih uspe zbrati večje število glasov kot Golobu, oni tisti, ki bodo postavili mandatarja. Na to je Golob po naših informacijah v znak protesta zatrdil, da bo šel v koalicijo z vladajočo SDS, za katero se ve, da po podpori prednjači pred ostalimi parlamentarnimi strankami. To je najbrž izjavil, ker se zaveda, da je stranka SD tista, ki prednjači pred ostalimi KUL strankami in bi bila s tem tista, ki predlaga mandatarja. Evropska poslanka in predsednica stranke SD Tanja Fajon je sicer ob prihodu na vrh stranke SD najavila, da se vidi v vlogi premierke. Kot je nedavno zatrdila v pogovoru za Delo, mandatarskih ambicij še ni pokopala. Med drugim na vprašanje, če bodo pri KUL v primeru boljšega rezultata vztrajali pri svojem rezultatu, ni podala enopomenskega odgovora. Kot pravi bo počakala na razplet volitev.
Ker je elektro oligarh tik pred zdajci ustanovil stranko, je moral začeti v ihti iskati primerne ljudi, s katerimi bi kandiral na državnozborskih volitvah. Na programskem kongresu stranke je bilo mogoče videti, da se je obdal s kupom nekdanjih kadrov propadle stranke LDS, prebeglih kadrov Levice in drugih. Ker pa za razliko od strank SDS, SD in pa tudi Nove Slovenije, novonastalo gibanje nima dobro lokalno razvejane strukture, ne čudi, da obstajajo tudi težave pri iskanju ključnih kadrov. Kot je mogoče slišati, Golob nima primernega človeka za vodenje gospodarstva. Operativca globoke države Gregorja Golobiča, ki si je v preteklosti s pomočjo KUL-a prizadeval k sesutju desnosredinske vlade, trenutno še naj ne bi bilo zraven. Zelo naivno pa bi bilo mišljenje, da se ta ne bo vpletel kaj kmalu. Golob namreč predstavlja izbranca globoke države. Nekdanji predsednik uprave SID banke Sibil Svilan naj bi bil tisti, ki bo pri Golobu skrbel za finance. Ko je oligarhov kandidat gradil kariero na državni SID, se je sicer širilo veliko zgodbic o tem, kako je Janez Škrabec za svoj Riko dobival državne garancije prav na SID banki. Po nekaterih informacijah naj bi bila v kontaktu z Golobom tudi nekdanja ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Kakorkoli, Golob je po navedbah virov svojega zaveznika našel v eni izmed strank KUL-a.
LMŠ in elektro oligarh sodelujeta
Stranka LMŠ, katere predsednik je nekdanji kamniški župan in nekdanji premier Marjan Šarec, ki je vrgel puško v koruzo malo preden se je začela ena najhujših kriz od osamosvojitve dalje, je tista, ki v resnici sodeluje z Golobom, pravijo viri. Šarec se očitno skupaj s svojo desno roko, nekdanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost in direktorjem Sove, Damirjem Črnčecem zaveda, da mu javnomnenjske ankete kažejo izpad iz parlamenta. Morda pa Šarec ni pozabil, kako so se ostali KUL-ovci obrnili proti njemu tik po odstopu z mesta premierja. Konec koncev, pa se spominjamo, da so bili odnosi v vladni Šarčevi koaliciji povsem skrhani. Črnčec, znan kot Murči, si seveda po navedbah virov obeta korist. Ravno tako pa tudi Šarec. Medtem, ko bi Črnčec prišel do funkcije v vladi, bi Šarec dobil Golobovo podporo na predsedniških volitvah, ki bodo jeseni. Šarec verjetno gleda optimistično v prihajajoče volitve, saj mu tokrat nasproti ne bo stal priljubljeni dolgoletni predsednik republike Borut Pahor.
Tudi za Golobiča bo napočil čas
Okrog celotne zakulisne zgodbe ne smemo pozabiti na evropskega poslanca iz vrst LMŠ Klemna Grošlja. Kot je znano je bil Grošelj v preteklosti vodja kabineta nekdanje gospodarske ministrice Darje Radić, podpredsednice stranke Zares. Glede na to, da je bil predsednik stranke Zares Gregor Golobič je povsem jasno, da je glede glavnega operativca globoke države predvideno, da v celotno zgodbo skoči kasneje preko Grošlja.
Ni vse tako kot izgleda preko televizijskih ekranov. Marsikdo je verjetno že kdaj opazil skremžene nasmehe KUL-ovcev in Goloba, ko se znajdejo na kupu. Več kot očitno imajo razloge za to.
Sara Kovač