Vir nam je posredoval informacije o tem, kaj vse se dogaja na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod vodstvom Marjana Pogačnika. Tistega istega Pogačnika, ki je življenje zagrenil tudi zdaj že nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću in pomagal poskrbeti za to, da so ga označili kot osebnostno neprimernega za opravljanje sodniškega dela. Radonjićeva osebnost seveda ni bila po godu predvsem Pogačniku. So pa po drugi strani tisti, ki so ustrezali Pogačnikovim merilom, očitno lahko tudi napredovali. Recimo sodnica, ki je sinu predsednika okrožnega sodišča odredila zgolj hišni pripor – ne glede na težo njegovega kaznivega dejanja.
Že pred časom smo opisali, kako se je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani spravil na Zvjezdana Radonjića. Očitno pa zdaj že nekdanji sodnik ni osamljen primer. Sodni svet je na seji dne 4. marca ugotovil, da je Marjan Pogačnik, izdal ustno odredbo sodnici, s katero so ji bili odvzeti vsi spisi, jo premestil na sodišče nižje stopnje, za delo na drugem pravnem področju – in ji tudi odredil, da prekliče vse že razpisane glavne obravnave. Predsednik sodišča sicer nima zakonske podlage za izdajo ustnih odredb, prav tako pa je s svojim ravnanjem kršil zakon in ustavo, tako da je nezakonito oziroma protiustavno posegel v sodnikovo neodvisnost, ki je eden temeljnih ustavnih postulatov oziroma pravica stranke, da mu sodi naravni sodnik.
Kljub takšni hudi kršitvi predsednika sodišča se njegova razrešitev ni zahtevala. Pravico vložitve predloga za razrešitev predsednika imajo po zakonu o sodiščih predsedniki sodišča višje stopnje, ki pripravijo poročilo sami, ali pa na zahtevo sodnega sveta oziroma ministra, pristojnega za pravosodje (64. člen ZS). Kot izhaja iz prvega odstavka navedenega člena, se predsednika sodišča razreši s funkcije predsednika, če zadev sodne uprave ne opravlja skladno s predpisi ali merili za kakovost dela sodišč ali če jih ne opravlja pravočasno; če s kršitvijo predpisov ali kako drugače krši načelo neodvisnosti sodnikov pri sojenju; če krši ali dopusti kršitev predpisov v zvezi z dodeljevanjem zadev (2. poglavje tega zakona) in če sodišče, ki mu predseduje, dve leti zaporedoma neupravičeno ne doseže načrtovanih poslovnih rezultatov, skladnih z letnim programom dela sodišča, ki ga je sprejel predsednik sodišča.
V Pogačnikovem primeru sodni svet ni upošteval lastnih smernic
V konkretnem primeru je sodni svet ugotovil, da jo predsednik kršil 2. točko prvega odstavka 64. člena ZS, kljub temu pa ni zahteval, da bi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani pripravil poročilo za razrešitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ob razrešitvi nekdanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, Andreja Barage, ki je odredil pridobitev seznama telefonskih klicev službenega telefona sodnice, brez odredbe preiskovalnega sodnika, zaradi zaščite in zavarovanja življenja sodnice Katarine Turk Lukan, je sodni svet v odločbi o razrešitvi zapisal, da s to odločitvijo sodni svet postavlja pravila, ki jih bo v bodoče uporabil pri vseh podobnih primerih. V Pogačnikovem primeru teh smernic sodni svet ni upošteval, prav tako ne 64. člena ZS.
Pogačnik je določene sodnike nagrajeval, četudi za svojo “povišico” niso opravili dela
Pogačnik je tudi nagrajeval posamezne sodnike in jih razporejal na specializirani oddelek, kjer se obravnavajo kazenske zadeve organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Izplačeval jim je plače vrhovnih sodnikov in vrhovnih sodnikov svetnikov, čeprav so delali le 50 odstotkov zadev specializiranega oddelka. Med temi sodniki je bila tudi okrožna sodnica svetnica Polona Herman, ki je sodila v zadevah, povezanih z mladoletniki, nasiljem v družini in v kaznivih dejanjih s področja spolne kriminalitete – ob tem, da do konca leta 2019 in v letu 2020 ni rešila niti ene same zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, ves čas pa je prejemala plačo vrhovnega sodnika svetnika v 100-odstotnem deležu. Kot okrožni sodnici svétnici ji je pripadala plača 3.406,45 evra (54. plačilni razred), zaradi razporeditve v specializirani oddelek pa je prejemala plačo 4.434,60 evra (61. plačilni razred), kar je mesečno kar 1.028,13 evra razlike. Specializirani oddelki delujejo na Okrožnem sodišču v Mariboru, Celju, Novi Gorici in Ljubljani, s tem da nobeno drugo sodišče – razen ljubljanskega – ni razporejalo sodnikov v specializirani oddelek samo s 50-odstotno obremenitvijo in s plačo v 100-odstotnem deležu.
Sodnika ne bi smela izbirati človekova volja, ampak naključje
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so delovali tako imenovani ad hoc zunajobravnavni senati, ki formalno niso bili urejeni v nobenem aktu, tudi ne v letnem razporedu sodnikov, s čimer se je omogočalo, da so bili senati sestavljeni brez kakršnega koli vrstnega reda. S tem je bilo seveda kršeno načelo naravnega sodnika. Sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena kot poročevalcu, si je sam, tako kot je njemu najbolj ustrezalo, izbral predsednika in člana senata. Delovanje zunajobravnavnega senata je bilo sicer določeno z letnim razporedom, in sicer je bila polovica sodnikov dodeljena v senat, ki je imel seje vsak ponedeljek, polovica pa v senat, ki je imel tedenske seje ob petkih. Določeno je bilo, da je predsednik senata sodnik, ki po začetnici priimka sledi sodniku poročevalcu, član senata pa sodnik, ki po začetnici priimka sledi predsedniku senata. S tem je bila zagotovljena zakonitost senatov. Omenjeni ad hoc senati pa niso bili urejeni z letnim razporedom sodnikov in so bili sestavljeni s kršitvijo le-tega, saj si je sodnik poročevalec sam izbral sodnika za sodelovanje v senatu.
Predsednik sodišča je odločal v nasprotju z ustavo in zakonom, reakcije ni bilo
Zoper Damijana Jankovića je preiskovalna sodnica uvedla preiskavo, zoper sklep preiskovalne sodnice pa se je pritožil zagovornik obdolženega Jankovića. Senat je o pritožbi odločal na seji senata, sklicani skladno z letnim razporedom, predsednik in član senata sta bila določena po pravilih letnega razporeda. Senat je pritožbo zavrnil. Sestavljen je bil zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki so ga podpisali vsi člani senata, odločitev senata pa je bile vpisana v sejno knjigo, tako kot to določa sodni red. Po sprejemu odločitve je bil spis predodeljen drugemu sodniku poročevalcu, ki je določil nove člane senata in o pritožbi zagovornika obdolženega Damijana Jankovića ponovno odločal ter sprejel odločitev, da se pritožbi ugodi. Preiskovalna sodnica, ki je prejela spis z obema odločitvama zunajobravnavnega senata, je zahtevala, da predsednik sodišča odloči, katera odločitev senata velja: prva, ki je pritožbo zavrnila in je s tem postala odločitev preiskovalne sodnice o uvedbi preiskave pravnomočna – ali druga, ki je pritožbi ugodila in je bila tako zadeva vrnjena preiskovalni sodnici v dopolnitev preiskave.
Predsednik sodišča je odločil, da velja druga in ne prva odločitev, kar je sicer v nasprotju z ustavo in zakonom, saj o tem predsednik ne more odločati. Po zakonu in ustavi bi moralo veljati ravno obratno, da velja prva odločitev, torej odločitev prvega senata, saj ta ni bila razveljavljena. Druga odločitev, torej odločitev drugega senata, pa sploh ne bi smela imeti pravnega učinka in je bila nezakonita, ker je bilo o pravnem sredstvu — pritožbi — že odločeno in je s tem postal sklep o uvedbi preiskave pravnomočen. Zaradi odločitve predsednika sodišča bi moralo reagirati specializirano državno tožilstvo in zahtevati uvedbo preiskave, a se to ni zgodilo. Kar lahko pomeni samo eno: da se je predsednik sodišča dogovoril s tožilstvom, da se pravno sredstvo ne vloži oziroma da se ne zahteva pojasnila in nadzora nad konkretno zadevo.
Sodnica naj bi napredovala, ker je Pogačnikovemu sinu odredila zgolj hišni pripor
Sin predsednika Marjana Pogačnika je leta 2017 izvršil oborožen rop. Zagovarjal ga je odvetnik Dušan Csipo iz Kranja, ki je menda Pogačnikov prijatelj. Csipo je nekdanji tožilec v Kranju, v kazenskem postopku pa je zagovarjal tudi nekdanjo predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesno Pavlič Pivk. Spomnimo, Pavlič Pivkova je vodila sodišče v obdobju zadeve Patria in bila tudi zelo kritična do odločitve ustavnega sodišča, ki je sodbo razveljavilo. Kasneje so se na sodnico zgrnili očitki zaradi nepravilnosti pri njenem delu. Torej, zaradi izvršenega kaznivega dejanja je bila odrejena hišna preiskava na Pogačnikovem naslovu, potem pa je bil odrejen hišni pripor – namesto običajnega pripora, kar je pri kaznivem dejanju skrajno nenavadno. Hišni pripor je odredila Milena Turuk, ki je bila takrat preiskovalna sodnica kranjskega okrožnega sodišča. Zanjo je med drugim tudi znano, da skupaj z Marjano Logar poučuje pripravnike na pravosodni izpit – pripravniki pa se morajo vpisati na tečaj za pripravo na izpit, če ga hočejo opraviti.
Po končanem postopku zoper Pogačnikovega sina je Turukova kandidirala za mesto sodnice specializiranega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, a je sodni svet na to mesto ni izbral. Za tem so se Pogačnik, Janja Roblek in Damijan Florjančič dogovorili, da se jo vseeno za dve leti prestavi na specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani, potem pa so dogovor podaljšali še za dve leti. Za mesto na kazenskem oddelku okrajnega sodišča je bilo prijavljenih več kandidatov – med njimi tudi sodnica Sinja Božičnik, ki pa zaradi svoje neposlušne narave ni bila izbrana. Božičnikova je sicer odlična sodnica, ki ima na oddelku največ potrjenih sodb. A očitno to ni kriterij, po katerem Pogačnik odloča o svojih izbrancih.
Sara Kovač