Med, maslo, kruh, mleko in jabolko, sestavine, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk. Letos bo že enajsto leto zapored v slovenskih osnovnih šolah in vrtcih potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev.
Zadružna zveza Slovenije je v torek, 16. novembra 2021, organizirala spletno novinarsko konferenco, posvečeno projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka že 11. leto. Projekt slovenskega tradicionalnega zajtrka se bo v petek, 19. novembra 2021, odvijal v več kot tisoč slovenskih vrtcih in šolah, sama dolgoživost projekta in širjenje prepoznavanja pomembnosti lokalno pridelane hrane pa kaže na uspeh projekta, ki je nastal na pobudo slovenskih čebelarjev.
Na novinarski konferenci ob dnevu slovenske hrane so nastopili okoljski minister Andrej Vizjak, kmetijski minister Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, predsednik KGZS Roman Žveglič, vršilka dolžnosti generalne direktorice na direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Helena Kujundžić Lukaček, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager, vodja sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu za zdravje Marija Recek in Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je od samega začetka poudarjal lokalno pridelano hrano, skozi leta pa je v javnost počasi pronicala ideja o pomembnosti na takšen način pridelane hrane, ekološko pridelanem sadju ter pomembnosti zmanjševanja količine hrane, ki konča v odpadkih. Dandanes se je v trgovinah po Sloveniji nemogoče izogniti izdelkom, ki so označeni kot bio, eko ali lokalno pridelano, kar nakazuje, da tudi kupci prepoznajo vrednost takšnih izdelkov.
Veliko hrane konča v odpadkih
Minister Vizjak je izpostavil pomembnost osveščanja potrošnikov, da se kupuje racionalno in preudarno, saj se po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji zavrže kar 68 kilogramov odpadne hrane na prebivalca letno. Od tega je kar 40 odstotkov zavržene hrane še užitne. Kar je še posebej problematično, je dejstvo, da so za kar polovico odpadne hrane kriva gospodinjstva. Projekti, kakršen je Tradicionalni slovenski zajtrk, pomagajo osveščati ljudi, “da ne mečejo v nakupovalne vozičke vsega povprek, temveč tisto, kar lahko porabijo,” je poudaril okoljski minister.
Vizjak je ob tem poudaril, da odpadna hrana predstavlja približno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, tako da bi z zmanjšanjem količine odpadne hrane prispevali tudi k razogljičenju okolja. Vlada pa je ravno tako nedavno sprejela predlog Zakona o varstvu okolja /ZVO-2), ki prinaša pomembne spremembe na področju ravnanja z odpadki. Med drugim se uvaja dosledno spoštovanje načela “onesnaževalec plača”, kar pomeni, da bodo končni uporabniki, tj. kupci za kupovanje izdelkov v plastični embalaži morali plačevati več. Ideja je po učinkovitosti primerljiva z odpravo plastičnih vrečk. Plastične vrečke, ki so prej bile v trgovinah brezplačne, so po novem postale plačljive. Vse za okolje. Ministrstvo za okolje in prostor sicer vse od leta 2019 v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE vodi ozaveščevalno kampanjo za gospodinjstva s sloganom “Stran pa ne bomo metal!”
Ivan Šokić