Ob začetku študijskega leta, se na družabnih omrežjih stopnjujejo debate, ki so brez kančka zdravega razuma

(Foto: STA)

Danes se začenja študijsko leto, ki pa bo tokrat zaradi koronavirusa in z njim povezanih ukrepov, precej drugačno. Bruci bodo med drugim letos ostali brez tradicionalnih dobrodošlic univerz, namesto tega bodo fakultete dobrodošlice pripravile v svojih prostorih, po potrebi tudi v več terminih. O teh temah pa na družabnih omrežjih potekajo debate, ki žal ponovno kažejo na to, da nekateri virusa še vedno ne jemljejo prav nič resno.

Letošnji tradicionalni pozdrav brucem, bo ljubljanska univerza zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa preselila na splet, študijsko leto oziroma pedagoški proces pa bo potekal v skladu s smernicami ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Študij zimskega semestra bo tako potekal v prostorih fakultet, ko bo aktivnosti mogoče izvesti varno ob upoštevanju priporočil NIJZ, sicer pa smernice priporočajo kombinirano izvedbo študijske dejavnosti v živo pa tudi na daljavo, tako imenovani hibridni model. Izvedbo na daljavo se predvideva le izjemoma, na primer za študente, ki se predavanj ne bodo morali udeležiti.

Med pripravami na novo študijsko leto, je vlada zaradi slabe epidemiološke slike sprejela odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe s covidom-19. Odlok določa obvezno nošenje mask v vseh zaprtih javnih prostorih, kar pomeni, da bodo morali biti profesorji in študenti v predavalnicah z maskami na obrazu. Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je za STA povedal, da so profesorji ogorčeni, ker več ur z masko na obrazu ne morejo predavati. Opozoril pa je še, da je za študente naporno tudi poslušanje z nadeto masko. Vse skupaj se mu zdi praktično neizvedljivo, se je pritožil. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec pa je prepričana, da bodo študenti deležni kakovostnega študijskega procesa. “V mislih moramo imeti predvsem skrb za zdravje študentk in študentov ter vseh zaposlenih v visokem šolstvu,” je za STA sporočila ministrica.

O tem, kako gleda na uporabo maske med predavanji, smo vprašali tudi enega izmed rednih profesorjev na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, prof. dr. Mira Hačka. Odgovoril nam je, da je z masko predavati vsekakor manj prijetno in vsekakor težje kot brez maske. “Vendarle pa je nošenje maske v dani situaciji eden od najbolj smiselnih ukrepov, saj ne želimo ogrožati zdravja študentk in študentov, pa tudi sebe in kolegov,” je še dejal profesor. Dodal pa je tudi, da se kot znanstvenik zaveda, da sta tukaj predvsem medicinska in epidemiološka stroka tisti, ki morata povedati, kaj in kako. “Sam omenjeni stroki povsem zaupam, zavedam pa se tudi, da ukrep ni večen in bo morda že v spomladanskem semestru, gotovo pa v prihodnjem študijskem letu drugače in bolj ali manj po starem,” je poudaril politolog Haček.  

Študijsko leto naj bo brez študentskih zabav
Na družabnih omrežjih se že tako skoraj vse debate vrtijo okoli virusa in še toliko bolj okoli ukrepov, ki so namenjeni zajezitvi le-tega. Tako je eden izmed bolj vidnih uporabnikov Facebooka zapisal: “Začenja se študijsko leto. Leto naj bo brez študentskih zabav, spoznavnih večerov in brucevanj.” Kar je povsem zdravorazumsko sporočilo, ki poziva študente k temu, naj v imenu boja proti virusu množična druženja in zabave prestavijo na kdaj drugič. Vendar pa je po odzivih razvidno, da veliko ljudi ni več sposobnih odložiti zadovoljevanja svojih potreb na kdaj drugič in še več, naraščajočega števila okužb ter polnjenja bolnišničnih postelj še vedno ne jemljejo resno.

Modus operandi posameznikov z osebnostnimi motnjami
Omenjena lastnost, torej impulzivno zadovoljevanje lastnih potreb, je ena izmed značilnosti narcisistične osebnostne motnje, lahko tudi rečemo, da je to modus operandi oseb s to motnjo. Med drugim tudi zato, ker se ti posamezniki ne ozirajo na okolico, zanimajo jih zgolj lastne potrebe in kako se sami počutijo v tistem določenem trenutku. Posledice jih ne zanimajo, o njih niti ne razmišljajo, ker so trdno zaverovani v svoj prav. To lastnost sicer lahko najdemo tudi pri nekaterih drugih osebnostnih motnjah in seveda pri majhnih otrocih, za katere je narcisistična faza v določenih letih povsem normalen del odraščanja.

(Foto: STA)

Zaščitna maska je enako plinska celica?
Na poziv, naj se študenti vedejo razumno in predvsem okoliščinam primerno, pa se se je na Facebooku vsul val kritik in ogorčenja. “Zdaj pa naj mladi kar nehajo živeti, ali kaj? Bolj nevarno je, da zbolimo zaradi nenehnega strahu in stresa, zaradi vseh teh lažnih in manj lažnih informacij, s katerimi nas dnevno bombardirajo,” je avtorja zapisa podučil prvi kavč strokovnjak. “Manj diktature in več lajfa,” se je glasila naslednja parola, ki ji je sledil vzklik : “Naj uživajo mladost! Dovolj je teh prepovedi!” Nekateri so stanje na fakultetah primerjali celo s koncentracijskimi taborišči ter podali mnenje, da med masko in plinsko celico ni bistvene razlike: “Nič zabav, nič spoznavnih, nič brucevanj, nič kisika, Najboljše, da nas kar zaprete v plinsko celico, ni bistvene razlike.”

(Vir: Facebook)

Namesto, da bi se ljudem zdelo noro hoditi okoli brez zaščitnih mask in potencialno širiti okužbo, pa se jim zdi noro ravnati ravno obratno-torej samozaščitno in solidarno do ostalih. “NORO! Mislite, da si generacija naših otrok ne zasluži mladosti,” je glasno spraševala še ena uporabnica Facebooka. In nenazadnje, zagovornika uporabe mask so tudi obtožili, da je prodana duša ter plačanec: “Koliko vam plačajo za to, prodana duša! Človeku ne pomaga niti faks, da postane človek!” O zadnjem stavku se nam sicer ne zdi vredno izgubljati besed, čeprav bi se dalo marsikaj pripomniti.

Razmišljanje dela slovenske javnosti je alarmantno
Človeku namreč po tovrstnih odzivih resnično ni več jasno, ali nekateri posamezniki ne znajo več racionalno razmišljati in se tako tudi obnašati. Razsaja namreč epidemija, število okuženih se v zadnjem času namreč nezadržno viša, število prostih postelj pa niža. Po eni strani si ljudje ne želijo še strožjih ukrepov, po drugi strani pa delajo vse v to smer, da se bodo razmere še bolj zaostrile. Tako razmišljanje in ravnanje je za zdravorazumskega človeka povsem nedoumljivo. Žalostno, pa tudi nevarno je, da je takih posameznikov, ki ukrepom nasprotujejo očitno vedno več ali pa postajajo vedno bolj pogumni in glasni. Večinoma sicer na družabnih omrežjih, kjer je njihova identiteta vsaj delno zakrita. Vsekakor pa gre za neko obliko črednega nagona in občutka pripadnosti skupini. Če bi se tem ljudem zdelo, da so pri svojem mišljenju osamljeni, po vsej verjetnosti niti ne bi izražali svojega mnenja, ki ni v skladu z zdravo pametjo ali z mnenjem stroke. Ali pa celo niti ne bi prišli do takšnih idej. Ker pa je človek čredna žival, si seveda rad poišče svojo čredo, v kateri se počuti sprejetega in razumljenega. V tem smislu družabna omrežja prej škodijo kot pa koristijo. Med pandemijo španske gripe, se neumnost prav gotovo ni širila tako hitro, ljudje so vseeno bolj zaupali stroki, kot pa kmetu iz sosednjega hleva. Haček je sicer rekel, da bo v naslednjem študijskem letu gotovo že vse po starem, vendar pa s tovrstnim neodgovornim vedenjem prav nič ne prispevamo k temu, da bi se njegova napoved uresničila.

Sara Bertoncelj