fbpx

Odgovor Banke Slovenije glede posojila Delavske Hranilnice stranki Socialnih demokratov je zastrašujoč

Trenutno predsedujoča SD Tanja Fajon (foto: sta)

Od Banke Slovenija bi pričakovali najmanj to, da opravi svoje delo in izpolni svoje zakonske obveznosti. Prav tako bi svoje zakonske obveznosti morala izvajati transparentno. Podatke, ki so vsekakor v javnem interesu, bi morala javno objaviti na svojih straneh. Odgovor, da ničesar ne morejo posredovati, ker še ničesar niso naredili – in iz tega razloga pač ne obstajajo nikakršni dokumenti, nikakor ne kaže na dolžno skrbnost in sposobnost izpolnjevanja zakonskih obvez, ampak bolj na pobalinsko izmotavanje iz odgovornosti. Banka Slovenije bi morala pregledati vse posojilne aranžmaje političnih strank, saj gre pri njih, po definiciji, za visoko tvegane subjekte. A videti je, da v tem primeru tega ni storila. Pri stranki SD in Delavski hranilnici pa obstaja tudi problem, da je skupna točka sindikat. Lastnik hranilnice je hkrati ‘’glavno’’ volilno telo SD – stranka SD je tako tudi talec interesov sindikata.

Kot smo napovedali, smo se glede nenavadne poslovne prakse stranke SD pri zadolževanju obrnili tudi na Banko Slovenije. To je tista inštitucija, ki ji zakon nalaga nadzor bank in hranilnic v Republiki Sloveniji in sodelovanje pri ohranjanju finančne stabilnosti. Pri uresničevanju nalog in pooblastil je Banka Slovenije, po zakonu o Banki Slovenije in drugih zakonih, poleg v ZBS-1 tekstovno navedenih drugih nalog, predvsem odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema. Del bančnega sistema predstavlja tudi Delavska hranilnica, ki je med drugim morala za svoje poslovanje pridobiti tudi dovoljenje Banke Slovenije. Torej do tu vse lepo in prav. Banki Slovenije zakon nalaga, da preverja pravilnost in ustreznost poslovanja bank in hranilnic, da ne bi zašle v likvidnostni krč. Vsekakor se v zvezi z likvidnostnim krčem še dobro spomnimo leto 2008, ko je slovenski bančni sistem kolapsiral, tudi zaradi podeljenih kreditov na lepe oči.

Na Banko Slovenije smo se obrnili v prepričanju, da v Republiki Sloveniji deluje nadzorni sistem, ki je namenjen zaščiti finančnega sistema, in na koncu, malega človeka. Vsak normalen človek pričakuje takšno ravnanje, sploh v primeru Delavske Hranilnice in stranke SD, ki je s prejemom posojila sedaj indirektno odvisna od volje sindikatov.  Torej obstaja regulator, ki naj bi preverjal ustreznost poslovanja bank in hranilnic, da se nam ne bi več ponovilo leto 2008. Prav tako je javno znano problematičnost poslovanja Delavske Hranilnice, ki je morala zaradi svojega poslovanja vedno znova zagotavljati povečanje osnovnega kapitala, da so zadostili kriterijem Banke Slovenije. Če bi šlo za normalno organsko rast hranilnice, podprto z zdravim portfeljem naložb in dobrimi klienti, ki bi celo hranilnici zaupali depozit, dokapitalizacija ne bi bila potrebna. Lastniki so sicer do sedaj zagotavljali zahtevano povečanje kapitala. Lastniki pa so sindikati in Kapitalska družba, ki ima sredstva javnih uslužbencev za zagotavljanje pokojnin, ki so tudi člani teh sindikatov. Sindikat torej drži v rokah SD še po finančni plati. Je posredno njihov glavni financer. In ker so člani sindikatov tudi praviloma člani SD, je stranka SD dvojno obkoljena s sindikati – kot volilno telo in še po finančni plati – pravzaprav je stranka talec interesov sindikata. Krog je tako sklenjen – preko iste baze ljudi. In glede na interes sindikatov ter vpliv na hranilnico, se tako več kot očitno pojavlja dvom o pravilnosti danega posojila. Ta dvom pa bi morala zaznati Banka Slovenije in ukrepati ter pregledati posojilo.

Delavske Hranilnice in njenega financiranja (finančno) problematične stranke SD, Banka Slovenije do danes še ni pregledala?
Tako torej sindikati preko finančnih vzvodov držijo stranko SD na vajetih. Kar se tiče zahtev Banke Slovenije pri zahtevah Delavski hranilnici ob dosedanjih zahtevah za dokapitalizacijo, se postavi resno vprašanje, kako je Banka Slovenije postavljala zahteve za dokapitalizacijo hranilnice, da se je dosegla kapitalska ustreznost Delavske Hranilnice, če – kot izhaja iz prejetega odgovora, Delavske Hranilnice in njenega financiranja (finančno) problematične stranke SD, do danes še ni pregledala? In to za posojila, ki so bila že večkrat javno izpostavljena in znesek nikakor ni zanemarljiv, da bi ga bilo mogoče spregledati. Torej financiranje stranke SD, ki iz leta v leto posluje z izgubo in se ji je tudi pretekla izguba akumulirala v milijonskem znesku. In to s strani hranilnice, ki že leta s težavo zagotavlja kapitalsko ustreznost. Banka Slovenije namreč pri postavitvi zahteve za višino kapitala hranilnice upošteva tudi portfelj banke oziroma hranilnice, kar pomeni plasirana sredstva na trgu. In ko naj bi Banka Slovenije pregledala portfelj naložb banke oziroma hranilnice, naj bi tudi postavila zahtevo za vzpostavitev ustreznih varovalnih mehanizmov, ki bi preprečil morebitni likvidnostni krč banke ali hranilnice. Tu gre za zakonsko zahtevo, ki jo preverja in postavi Banka Slovenije. A kako je to naredila za portfelj pri Delavski Hranilnici, če si poslovnega razmerja oziroma posojila stranki SD do danes ni ogledala?

Brez slehernega dvoma lahko zatrdimo, da ima Delavska Hranilnica posojilo stranki SD vrednoteno kot dobro posojilo in neproblematično, za kar je tvorila minimalne rezervacije. A že bežen pogled na izpisek iz zemljiške knjige in izkazov poslovanja pokaže, da stranka SD ne zagotavlja dovolj prostih sredstev, da bi lahko posojilo odplačala. Zato se tudi daje posojilo na posojilo. To kaže na neustreznost financiranja. Namreč, če sledimo uradnim objavam, stranka SD svoje tekoče poslovanje pokriva z zastavo osnovnih sredstev. Torej kratkoročne, tekoče obveznosti, financira z dolgoročnimi sredstvi. Kar jasno kaže, da iz svojega poslovanja že več let ne more zagotoviti pokritja svojih tekočih izdatkov. Kje pa so tu še obveznosti iz posojila, glavnica? Za to stranka SD že več let nima lastnih sredstev. To jasno kaže na neustreznost poslovanja in financiranja stranke SD.

Gre za sistemsko ščitenje izbrancev. Vsi pa vemo, kako se to na kocu konča. Davkoplačevalci bomo primorani plačati zapitek
In Banka Slovenije to spregleda? Čeprav je Delavska Hranilnica odobrila posojilo v letu 2018, v letu 2019 in v letu 2020. Torej v treh letih, ob veliko javnih objavah glede problematičnega poslovanja in najemanja posojila pri Delavski Hranilnici, Banka Slovenije ni zaznala potrebe, da bi pregledala ta del portfelja Delavske Hranilnice? Da bi izpolnila svoje primarno poslanstvo in obveznost ščitenja bančnega trga? Težko verjamemo v naključja. Gre bolj verjetno za sistemsko ščitenje privilegiranih posameznikov. Spomnimo se samo, da je Tomaž Vesel, ‘’vrhovni’’ revizor, podal pozitivno mnenje k poslovanju stranke SD, ki v resnici posluje z izgubo. Pa ne pozabimo, da je ob tem zgrešil višino zadolžitve stranke SD za nekaj 100 tisoč evrov. Prav tako je tudi zanimivo, da se do danes nobenemu od regulatorjev ni zdelo pomembno vprašanje od kje bo lahko stranka SD zagotovila sredstva za poplačilo svojega zapitka in več let trajajočega poslovanja z izgubo. Več kot očitno tega denarja ne more zagotoviti stranka SD sama.

Več kot očitno smo zopet priča sistemskemu nedelovanju varnostnih mehanizmov v RS
Ali vsi vse stavijo na to, da bo stranka SD uresničila neuresničljivo željo in na lokalnih in državnozborskih pridobila toliko mandatov, da bo lahko iz proračuna krila svoj zapitek? Kar jim sicer, kljub izredno dragim kampanjam, do sedaj ni uspelo. Ampak ne Delavska Hranilnica ne Banka Slovenije si ne bi smeli privoščiti takšnega hazarda in spregledati neizpodbitnih dejstev. Stranka SD ni sama zmožna odplačati posojila. Vsaj iz svojega poslovanje ne, kar pa je bistven podatek oziroma bi moral biti. Tako za Delavsko hranilnico, še bolj pa za Banko Slovenije. A Banka Slovenije zavestno gleda stran.  Več kot očitno smo torej zopet priča sistemskemu nedelovanje varnostnih mehanizmov v Republiki Sloveniji. Seveda samo pri nekaterih. Se še spomnimo velikih odpisov pri družini Janković? Slabih posojil? 26 milijonov evrov? Legalno? Nihče ni nič videl, vedel, še manj pa odgovarjal.

Sara Bertoncelj