“Bojazen levosredinske opozicije se je uresničila,” pišejo danes nekateri mediji. Večina mandatno-volilne komisije je namreč zavrnila kandidate SD, LMŠ in Levice in njihove zahteve, naj se nadzornike in programske svetnike izbira med predstavniki najbolj uspešnih strank – torej naj se pri izbiri upošteva moč strank. Ko so imele večino te iste stranke, same tega seveda niso upoštevale. Še več, z glasovanji so iz nadzornega in programskega sveta RTVS izločile kandidate stranke SDS, pa čeprav je bila ta stranka na volitvah na prvem ali vsaj na drugem mestu in se ob tem tudi niso zmenili, da njihova poteza ni v skladu z zakonom. Sedaj ko se je razmerje moči obrača, pa jim lastna ravnanja nekako niso več po godu.
Za predstavnika v programskem svetu je premalo glasov dobil Ciril Baškovič, ki je za SD zadnja leta vodil programski svet RTVS. Premalo glasov je bilo tudi za Marka Marinčiča iz Levice in za Špelo Trobec iz LMŠ-ja. Pri glasovanju za predstavnike državnega zbora v nadzornem svetu RTVS so premalo glasov nabral Danilo Tomšiča, prav tako iz stranke SD, ki je po poročanju Siola zadnje čase poskušal prevzeti vodenje nadzornega sveta, o tem potekajo celo sodni spori, so zapisali. Dovolj glasov nista dobila niti Roman Kuhar iz Levice niti Borut Žagar iz stranke LMŠ.
Na tajnem glasovanju v mandatno-volilni komisiji so dovolj glasov dobili Dejan Cesar iz stranke DeSUS, Anuša Gaši iz SMC-ja, Vane Gošnik iz SNS-a, Jožef Jerovšek iz stranke SDS in Maja Lapornik iz stranke NSi. Za nadzornike so državnemu zboru predlagani Tamara Valič Besednjak (SDS), Janez Čadež (NSi), Metka Čobec (SMC), Romana Fišer (DeSUS) in Alenka Vodončnik (SNS). Siol je še poročal, da so bili za predstavnike civilne družbe v programskem svetu RTVS predlagani Mitja Čander, Jurij Pavel Emeršič, Peter Gregorčič, Ivan Kramberger, Žiga Kušar, Klara Remec, Jelka Stergel in Matevž Tomšič. Med neuspešnimi je bilo tudi nekaj znanih osebnosti: Tomaž Perovič, Jože Poglajen, Domen Savič in Črt Kanoni.
Mogoče je pričakovati ostre proteste iz opozicije KUL – čeprav so sami ravnali enako
O tem, ali bodo kandidati, ki so v mandatno-volilni komisiji dobili večino, tudi postali nadzorniki in programski svetniki, bo dokončno odločil državni zbor (DZ). Stranke KUL so leta 2019 za nadzornika RTVS izvolile Boruta Žagarja (LMŠ) in Danila Tomšiča (SD). Zaradi izvolitve za župana Kranja je takrat namreč odstopil Matjaž Rakovec, ki je zastopal stranko SD, nato pa je protestno odtopil še Aleksander Igličar iz SMC, ker programski svet ni odstavil generalnega direktorja Igorja Kadunca. Stranka SDS je s tem še naprej ostala brez nadzornika v nadzornem svetu, pa čeprav jo je na volitvah volilo več ljudi kot SD in LMŠ skupaj. Brez nadzornika je bila sicer že od časa vlade Mira Cerarja, ko je leva večina namesto kandidata SDS v nadzorni svet RTVS izvolila predstavnika manjše NSi. Podobno so v preteklosti ravnali tudi pri programskem svetu, so še zapisali na Siolu.
So priznali, da je bila javna televizija do sedaj “njihova”, če govorijo o prevzemu RTVS?
“43 poslancev tega državnega zbora ne bo imelo v nadzornem svetu niti enega nadzornika” je komentiral vodja poslancev SD Matjaž Han, ki je očitno pozabil, da je bila tudi stranka SDS dolgo časa brez nadzornika. Ob tem je še pripomnil, da so vehementno povozili določila zakona – in ponovno pozabil, da so enako ravnali tudi sami. “Ne vem, kako vas ni skrbelo, ko kot največja poslanska skupina nismo imeli predstavnika v nadzornem svetu,” jim je osvežila spomin poslanka SDS Alenka Jeraj. “Zgodil se je zadnji korak pri prevzemu RTV Slovenija,” je v dramatičnem slogu zapisalo Delo, na družabnem omrežju pa je novinar Uroš Esih dodal, da Nova24TV lahko zdaj ugasnejo. “Zgodil se je zadnji korak pri prevzemu RTV Slovenije,” pa je izpostavil vodja poslancev LMŠ Brane Golubović in dejal, da s tem uvajajo prakso, da bo lahko vsakokratna koalicija vedno znova povozila opozicijo. Kadar so sami v koaliciji, jih to seveda prav nič ne skrbi. Prav tako jih prej ni skrbelo enoumje, ki je na RTV-ju vse manj prikrito – je pa vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec sedaj opozoril, da gre koaliciji ter DeSUS-u in SNS-u, ki jo podpirata, za enoumje in preoblikovanje javne RTV v novo RTV.
Če torej prav razumemo – kadar ima sedanja leva opozicija večino v programskem in nadzornem svetu RTVS, v dotični medijski hiši pa je zaposlenih morda pet ne tako zelo levo usmerjenih novinarjev na 100 – gre za javno, pluralno in neodvisno medijsko hišo. Ko se razmerje moči v programskem oziroma nadzornem svetu nekoliko obrne, je pa to prevzem, prevlada enoumja in preoblikovanje javne RTV. Bo že držalo, če nam tako povedo na televiziji, mar ne.
Sara Bertoncelj