fbpx

Odzivi na stavko pacientov: Tam ni bilo bolnikov, ampak aktivisti z osebnimi interesi

Poulični aktivist Jaša Jenull med svojim nastopom. (Vir: STA)

Včerajšnji protest v centru Ljubljane so organizatorji poimenovali “stavka pacientov”. Gre za precej nenavadno ime, saj ni šlo za stavko, temveč politični shod v obrambo državnega zdravstvenega monopola, ki se ga je udeležil tudi sam predsednik vlade in predstavniki ostalih koalicijskih strank. Omenjeni so očitno skupaj s “civilno družbo” protestirali proti samim sebi, krivce za nastale razmere v zdravstvu pa so našli v “zasebnem interesu”, zdravstvenem ministru, zdravnikih in zdravstvenih zavarovalnicah. Teater absurda je verjetno še najbolje zaobjel znani poulični aktivist Jaša Jenull, ki je dejal, kot navajajo spletni komentatorji: “Js bi prosu, da mu date mir, da se lahk skoncentrira.” Govoril je o predsedniku vlade. 

Glede na odzive zunanji opazovalcev “stavke pacientov” bi prav tako težko šlo za shod resničnih “pacientov”, saj ti še vedno čakajo v zdravstvenih domovih. Če torej ni šlo za stavko, niti za shod pacientov, za kaj je torej včeraj v resnici šlo? Na koga so včerajšnji “mitingaši” v resnici izvajali pritisk? Odgovor je na dlani. Izvajali so pritisk na zdravnike – “dvoživke”. “Danes sem bil s protestom proti zdravstvenim delavcem pozitivno presenečen. Zdaj nam ni treba več ugibati, ali gre res za glas ljudstva, ki se bori za dobro vseh bolnikov. Tam ni bilo ljudstva, ampak skoraj več novinarjev kot protestnikov. Tam ni bilo bolnikov ali zdravstvenih delavcev, ampak aktivisti z ozkimi osebnimi interesi”, pa je dejal zdravnik Federico V. Potočnik.

Politični komentator Edvard Kadič je po drugi strani zapisal, da je bil namen protestov zapolniti javni prostor: “Teater absurda okoli stavke pacientov ima jasen cilj. Zapolniti ulico in medije, da … tja ne pride kdo drug.” Pod njegovo objavo na Twitterju so se komentatorji še dodatno razpisali. Nekateri so pisali, da ulice polnijo “eni in isti osebki”, drugi pa so pisali, da so si ti isti ljudje rezervirali “proteste”, ki pa jih sedaj niti ne upajo tako poimenovati – očitno namigujoč, da so na oblasti njihovi somišljeniki, ki jih vendarle ne gre pretirano kritizirati.

Znani aktivist Vili Kovačič je ob včerajšnjem mitingu primerjal predsednika vlade s pokojnim italijanskim fašističnim voditeljem Mussolinijem in se obregnil ob njegovo včerajšnjo obljubo, da bo sodnikom zvišal plačo za 600 evrov.

Albin Vrabič je opozoril na premierjevo nenavadno obnašanje na protestu, ki je protestnikom, s katerimi je skupaj protestiral proti razmeram v zdravstvu, pomahal kar s stisnjeno pestjo, v maniri kakšnega skrajnega levičarja, izlive sovraštva pa je označil kot “argumente različnih perspektiv”.

Prvi premier v zgodovini
Spletni komentator Jan Koprivc je opozoril na to, da se še noben predsednik vlade v zgodovini ni udeležil protesta proti samemu sebi. Gre očitno za slovensko posebnost, ki odseva stanje duha na slovenski levici. Ta se sooča z dvema vrstama nelagodja. Prvo nelagodje je odtegnitveni sindrom, ki se pojavi, ko niso na oblasti, drugo nelagodje pa, ko se ponovno dokopljejo do oblasti, a niso sposobni vladati, zato se zatečejo v to, kar znajo najbolje – protestirati, pa čeprav proti samim sebi.

Posebej pomenljiv je bil komentar Alenke Zupan, ki je na Twitterju zapisala: Če bi bil Zemljarič še živ, bi zagotovo protestiral. Nek drug spletni komentator, ki nastopa pod imenom Schallabweisser, pa ji je odvrnil, da je bil pokojni pripadnik tihe generacije in utrjen v psihološkem vojskovanju. “Nihče ne bi smel niti črhniti o kakšnih težavav v zdravstvu,” je zapisal.

Kakšno vlogo igra v Sloveniji “civilna družba”?
Politični komentator Darko Mršić pa je ob včerajšnjem dogodku spomnil na resnično naravo slovenske “civilne družbe”. Tako imenovane (ne)vladne organizacije v javnosti nastopajo kot neodvisne organizacije, kritične do oblasti. V resnici gre za organizacije z jasnim političnim profilom, ki so izrazito naklonjene levim političnim strankam, pogosto pa delujejo kot njihovo orodje za vzpon na oblast in vzdrževanje oblasti.

Gal Kovač