“Vlada Marjana Šarca več kot očitno vleče kontinuiteto iz prejšnjega režima in uporablja enake prijeme, da bi strla opozicijo,” je na okrogli mizi VSO dejal nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič. “In zdaj pride premier s svojo filozofijo, ko razglasi opozicijske medije kot nezaželene, ki se jih ne sme financirati z oglasi iz državnih podjetjih. Njegova koalicija celo ustanovi preiskovalno komisijo, ki bo preučila financiranje medijev iz tujih držav, kar pa seveda ni prepovedano,” pa je povedal neodvisni novinar Peter Jančič.
V muzeju VSO je 12. decembra 2018 potekala v organizaciji Kulturnega foruma SDS okrogla miza Beseda, dialog, komunikacija, strpnost, svoboda govora, na kateri so kot gostje nastopili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Željko Ćurić in Peter Jančič. Ta teden, 11. decembra 2018, je bila stoletnica smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je dejal, da je tudi prijateljem potrebno povedati resnico v obraz. Zato ni slučaj, da so organizatorji okrogle mize izbrali temo, ki se navezuje na dialog, komunikacijo, svobodo govora in strpnost. Komunikacija in pogovor sta namreč pomemben del življenja. Dr. Čurič je menil, da tišina in ignoriranje privedeta do destruktivnih ciljev, kajti tišina je strupena in je bistveno hujša od katere druge komunikacije. Zato naj slovenski narod, kljub vsem pritiskom, ki smo jih zadnje čase deležni s strani leve politične oblasti, ne obmolkne.
Vsa politika je napovedala boj proti omejevanju svobode govora in tiska
Zaenkrat slovenski narod te pritiske spremlja v tišini. Peter Jančič je opomnil, da so se protesti v Sloveniji zgodili pred nekaj leti, imeli pa so precej drugačno ozadje kot pa tisti, ki jih lahko spremljamo v Franciji. “Ta teden ni pomembna samo obletnica Cankarjeve smrti, ampak tudi obletnica nastanka deklaracije o človekovih pravicah, ki pa je država Jugoslavija ob nastanku ni mogla spoštovati. Ampak niso problem ljudje, temveč oblast, ki je kršila temelje človekovih pravic. Ni bilo svobode združevanja. Politične stranke so bile prepovedane, razen ene. Ni bilo svobode govora, tiska.” Zato Petra Jančiča čudi, da se ta teden skoraj nič ni govorilo o Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, saj se soočamo s podobnimi stvarmi, ki so kršile človekove pravice leta 1948. Celo predsednik državnega zbora Dejan Židan si je javno dovolil napovedati, da bo prioriteta vlade Marjana Šarca boj proti sovražnemu govoru. S tem je dal jasno vedeti, da se začenja boj proti svobodi govora in izražanja. V parlamentu je bilo zadnje čase s strani levega političnega pola slišati ostre kvalifikacije. Dogaja se celo to, da je koalicijskim strankam v javnih pismih dovoljeno podpisovanje s frazo ‘smrt fašizmu, svoboda narodu’. Oblast več kot očitno prireja sovražni govor in ljudstvo ima pravico oblast opazovati ter kritizirati. Boj proti sovražnemu govoru je namišljen zgolj iz enega razloga, in ta je, da se lahko obračunava z opozicijskimi mediji. V ta boj se je spustil celo premier Marjan Šarec, ki želi določiti, kaj je medij in kaj ni medij.
Gre za komunistične prijeme za obvladovanje opozicije
Ob prehodu v demokracijo in samostojnost je bilo oblastnike iz starega jugoslovanskega sistema strah, da bodo na površje prišle vse zlorabe, ki so jih v komunističnem sistemu zavestno gradili 45 let, je povedal Boštjan M. Zupančič. Vlada Marjana Šarca več kot očitno vleče kontinuiteto iz prejšnjega režima in uporablja enake prijeme, da bi strla opozicijo. “In zdaj pride premier s svojo filozofijo, ko razglasi opozicijske medije kot nezaželene, ki se jih ne sme financirati z oglasi iz državnih podjetjih. Njegova koalicija celo ustanovi preiskovalno komisijo, ki bo preučila financiranje medijev iz tujih držav, kar pa seveda ni prepovedano,” je dodal Jančič in z zaskrbljenostjo ugotavljal, da se počasi vračamo v totalitarne čase, ko so bili opozicijski mediji prepovedani in nadzirani s strani tajne policije.
V totalitarnem režimu so bili mediji pod direktno oblastjo države, ki je določala, kaj se lahko in česa se ne sme. V Jugoslaviji so bili vsi časopisi pod direktno oblastjo CK-ja. Strah nas je lahko, da oblast danes ponovno poskuša uravnavati medije. Vlada je namreč že napovedala, da bo zaostrila medijsko zakonodajo. Zaostritev medijske komunikacije je po mnenju Boštjana M. Župančiča lahko samo cenzura. “Jaz trdim, da to, kar se dogaja danes, je zgolj stanje obupa. Oni se bojijo. Spet se bojijo, da se bo nekaj zgodilo.” Dr. Ćurić je ob tem dodal, da je sovraštvo destruktivno čustvo in da se ne znamo več spoštovati, biti človek človeku.
Že več let nihče ne brani pravice javnosti o javnih stvareh, ker zakon določa pravico informacijske pooblaščenke do globe, če se krši pravica do zasebnosti. In to po mnenju Petra Jančiča ni dobro za skupnost.
Dr. Čurič je menil, da je v Sloveniji malo sovražnega govora, ampak je veliko jeznih ljudi, ki si želijo korekcij: »Imamo veliko kazalcev, da je pri nas veliko jeznih, frustriranih in nezadovoljnih ljudi, ki si želijo spremembe /…/ V vsebini pogovora je veliko jeze, ampak malo sovraštva.« V Sloveniji je velik problem to, da sedanja oblast želi onemogočiti jezne ljudi in z njimi ne želi stopiti v komunikacijo.
Boštjan M. Zupančič je prepričan, da zakonodaja o medijih ni potrebna, saj v svobodnih državah zakonodaje o medijih ni. “V tistem trenutku, ko imate zakonodajo o medijih, gre za omejevanje svobode. A svoboda medijev in odgovornost gresta skupaj.”