Šarčevi pritiski na svobodo medijev odmevajo tudi v Evropi – ker gre za tako pomembno vprašanje, se tema lahko uvrsti na januarsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta!

Foto: STA

Predsednik vlade Marjan Šarec je že pred tremi tedni javno pozval podjetja v delni ali večinski državni lasti, da prenehajo oglaševati v medijih, ki spodbujajo in širijo t. i. “sovražni govor”. Slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke so že zahtevali pisno pojasnilo od Evropske komisije, na plenarni seji januarja pa nameravajo postaviti tudi poslansko vprašanje. Med drugim je o Šarčevih posegih v svobodo medijev evropsko javnost obvestilo tudi Združenje novinarjev in publicistov.

Združenje novinarjev in publicistov je poudarilo, da je to nevaren spomin na cenzuro medijev v ne tako oddaljeni preteklosti. Gre za poskus s strani vlade, da bi omejila delovanje medijev, ki so do nje kritični, in predstavniki vladnih strank so že nekajkrat obtožili medije, predvsem opozicijske, da širijo, po njihovi subjektivni presoji, “sovražni govor”. ZNP dodaja, da vlada kot “sovražni govor” pogosto označuje že samo kritično poročanje o migracijah in vladnih ukrepih s tega področja. Dodali so še, da bi morala biti presoja o tem, kaj gre prek meja svobode izražanja, v rokah organov pregona in nikakor ne naloga predsednika vlade, da bi odrejal meje svobode govora.

Poziv predsednika vlade je sporen tudi, ker gre lahko za političen vpliv na delovanje državnih podjetij, ta pa naj bi o svojih marketinških aktivnostih odločala svobodno, po svoji diskreciji in v skladu s svojimi ekonomskimi interesi. Posledično je ZNP že zahtevalo, da Marjan Šarec umakne svojo sporno izjavo s spletne strani, česar do danes ni storil, in to kljub temu, da se je Slovenija ob pridružitvi Evropski uniji zavezala spoštovati svobodo medijev.

Opozicijski mediji že čutijo posledice Šarčevega poziva
Poziv predsednika vlade je že prizadel opozicijske medije, so še opozorili v ZNP, saj je podjetje v državni lasti Gen-I zadržalo objavo oglasa v tedniku Demokracija takoj po objavi predsednika vlade. Podjetje se je za to odločilo brez kakršnega koli razloga za svoje dejanje, in to kljub temu, da je bila reklama že naročena. Kot odziv je Demokracija objavila prazno stran s pojasnilom, da bi tam moral biti oglas.

Demokracija (Foto: Twitter)

J. Ž.