fbpx

Omejevalni ukrepi so pričeli kazati prve učinke! Toda prihajajo računi za nespametno obnašanje v obliki smrtnih žrtev in hospitaliziranih!

Fotografija je simbolična (Foto: STA)

Kljub temu, da je bilo preko vikenda zabeleženo manjše število testiranj, trend zadnjih nekaj dni nakazuje počasen upad števila okuženih. Omejevalni ukrepi so se izkazali za učinkovite pri zamejevanju okužb, medtem ko število hospitaliziranih in smrti še vedno narašča. V nedeljo smo ob 2244 testiranjih zabeležili 557 pozitivnih oseb, medtem ko je bolnišnično zdravljenje potrebovalo 868 ljudi, od tega 135 intenzivno nego. Umrlo je 25 oseb. “Številke zadnjih dni kažejo, da so bili ukrepi Vlade sprejeti še pravočasno,” je povedal vladni govorec Jelko Kacin pri tem še poudaril, da so ukrepi nekaterih drugih držav veliko strožji. Epidemiologinja iz območne enote NIJZ v Kranju Irene Grmek Košnik je obrazložila, da je razlog slabe epidemiološke slike na Gorenjskem, prihod na delo kljub slabšemu počutju in rezultat zasebnih druženj. Strokovni direktor v UKC Maribor Marko Vogrin je poudaril, da je med zdravniškim osebjem prisotna čedalje večja utrujenost, a po raziskavi ugotavljajo, da beležijo zelo dobre rezultate pri okrevanju pacientov.

Trend števila okuženih je počasi pričel padati, kar pomeni, da so strožji omejevalni ukrepi pričeli delovati. V nedeljo so opravili 2244 testiranj, od tega je bilo pozitivnih 557 oseb, delež pozitivnih testov je znašal 24,8 odstotka. V četrtek je bil ta delež veliko višji, znašal je 28,2 odstotka. “Še naprej se povečuje število ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih 50 oseb, a kljub temu bolnišnično oskrbo potrebuje vse več ljudi,” je pojasnil vladni govorec Jelko Kacin

Kot so kazale napovedi pa število tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo še vedno narašča. V nedeljo je bolnišnično oskrbo potrebovalo 868 ljudi, od tega 135 na intenzivni negi. Še v četrtek je bilo število hospitaliziranih mnogo nižje, saj so bolnišnično oskrbo potrebovali 703 posamezniki, od tega jih je intenzivno nego potrebovalo 122. V Sloveniji se je do sedaj skupno okužilo 35.649 posameznikov, od tega pa beležijo 22.501 še aktivnih okužb, 12.785 oseb pa je okužbo prebolelo. Skupno smo zabeležili 363 smrtnih žrtev.

Vir: Vlada RS

“Številke zadnjih dni kažejo, da so bili ukrepi Vlade sprejeti še pravočasno. Podatki iz sosednjih držav in ostale Evrope, kažejo na to, da so razmere iz dneva v dan slabše. Ukrepi nekaterih držav so še veliko bolj strogi,” je še poudaril Kacin. 

Doleti nas lahko tretji val
Na Gorenjskem smo bili priča najvišjemu številu okužb, med najbolj prizadetimi občinami na sto tisoč prebivalcev so bile v zadnjih dveh tednih občine Železniki, Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane. Po mnenju epidemiologinje iz območne enote NIJZ v Kranju Irene Grmek Košnik je tu vidna trdoživost in varčnost Gorenjcev. Razlog za slabo epidemiološko stanje na Gorenjskem so po njenem mnenju zasebna druženja, med drugim tudi skupna praznovanja in organizirane športne aktivnosti ter dejstvo, da so Gorenjci kljub slabšemu počutju hodili na delo. So se pa razmere tudi na Gorenjskem pričele umirjati, a nas lahko kmalu že doleti tretji val. “V naslednjem obdobju lahko pričakujemo upad okužb, vendar je v času gripe velika možnost tretjega vala,” je še poudarila Grmek Košnikova.

Epidemiologinja Irena Grmek Košnik iz obmocne enote NIJZ v Kranju (Foto: STA)

Po njenem mnenju razlog za visoko število okužb na Gorenjskem ni v manjšem številu testiranj. “Kar se tiče testiranja v Sloveniji ne zaostajamo. Imamo kapacitete, ki se kosajo z drugimi veliko večjimi državami. Z dodatnimi hitrimi antigenskimi testi skupaj s sledenjem preko aplikacije bomo lahko učinkoviteje zaustavili širjenje,” je še obrazložila. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada, se ji z vidika stroke zdijo sorazmerni situaciji v kateri smo se znašli.

V naslednjih dneh še pričakujejo naraščanje števila hospitaliziranih bolnikov
Strokovni direktor v UKC Maribor Marko Vogrin ocenjuje, da bo število dodatnih hospitalizacij pri njih v naslednjih dneh še naraščalo, zato so zdaj prešli že v četrto fazo svojega pandemskega načrta, v kateri so odprli dodatne zmogljivosti za intenzivne postelje. V naslednjih dneh načrtujejo zapolnitev 16 tovrstnih postelj, od danes dalje pa bodo bolnike s covidom-19 nameščali tudi na dislociranem pljučnem oddelku na Pohorju, kjer je na voljo še 50 postelj.

Strokovni direktor UKC Maribor Marko Vogrin (Foto: STA)

“Zavedamo se, da bo v prihodnjih dneh število hospitaliziranih covid-19 bolnikov še naraščalo. Odprli smo dodatne kapacitete za intenzivne postelje. Na voljo bo skupino 150 postelj za akutne bolnike in 40 postelj za intenzivne paciente,” je dejal na novinarski konferenci strokovni direktor v UKC Maribor Marko Vogrin. Rezultati zdravljenja covid-19 pacientov so odlični. To kaže na vrhunsko stroko in da so za njihove paciente napravili vse kar so lahko. “Umrljivost v intenzivni terapiji v Nemčiji je 50 odstotkov, v Sloveniji pa približno 30 odstotkov,” je primerjal Vogrin podatke z Nemčijo.

Slika je simbolična (Foto: epa)

Pomanjkanje zdravstvene opreme, na katerega so iz Maribora opozarjali še prejšnji teden, so za zdaj rešili. Iz UKC Ljubljana so jim posodili deset ventilatorjev, še deset so jih prejeli iz blagovnih rezerv, v naslednjih dneh pa pričakujejo še dobavo okoli 20 ali celo nekaj več, ki so jih naročili sami. Stekla je tudi dobava infuzijskih črpalk in terenskih infuzijskih črpalk – perfuzorjev.

Vse večja utrujenost in izčrpanost zdravstvenega osebja
“Prisotna je vse večja utrujenost in izčrpanost zdravstvenega osebja,” je poudaril. Zaradi bolniških staležev in karantenskih odločb manjka v UKC Maribor približno 300 zaposlenih, kar je za njihovo ustanovo veliko. “Na srečo imamo veliko prostovoljcev, predvsem študentov medicine in zdravstvene nege, za zdaj se je na naš poziv v delo vključilo tudi deset zdravnikov koncesionarjev,” je še obrazložil. Kljub temu pa pravi, da morajo zagotavljati tudi terciarne storitve, saj bi njihova opustitev vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja in smrti pacientov, kar je bistveno manj kot v številnih razvitih državah.

Med bolniki so tudi v Mariboru večinoma starejši, v povprečju med 65 in 70 let, mnogi so tudi starejši, pravi Vogrin, vendar dodaja, da imajo na Intenzivni negi tudi precej mlajše bolnike. Trenutno najmlajši bolnik je star 37 let in nima nobenih pridruženih bolezni, je še opozoril strokovni direktor UKC Maribor.

Sara Rančigaj