fbpx

Petkov podnebni protest v Sloveniji – Boj za prihodnost planeta ali zgolj “špricanje” pouka?

Podnebni protest v Ljubljani. Foto:STA.

V petek, 24. septembra 2021 so pripadniki gibanja Petki za prihodnost (ang. Fridays For Future), ki je nastalo leta 2018 na pobudo mlade švedske aktivistke Grete Thunberg, znova opozorili, da je nujno potrebno odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam. Del globalnih podnebnih protestov je potekal tudi po več krajih po Sloveniji, kjer jih je organiziralo vseslovensko mladinsko združenje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP).

Pet tednov pred začetkom svetovne podnebne konference na Škotskem v Glasgowu so se mladi širom celega planeta včeraj v dopoldanskih urah v več kot 1400 mestih po svetu podali na ulice in od državnih funkcionarjev zahtevali, da začnejo resno jemati čedalje bolj pereče okoljske in podnebne problematike. Gibanje, ki ga je avgusta leta 2018 začela tedaj 15-letna švedska najstnica Greta Thunberg, ko se je vsak petek namesto v šolo napotila pred stavbo švedskega Riksdaga (tj. parlamenta) s protestnim transparentom, ima danes na tisoče privržencev po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji, kjer se je formiralo samoorganizirano, demokratično in raznoliko gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP).

To si po načelih nenasilnega upora in z mobilizacijo učencev, dijakov in študentov zavzema za konkretne, ljudem in okolju prijazne ukrepe, ter vzpostavitve alternative sistemu brezobzirnega izkoriščanja človeka in narave. Ob vzklikih “Andrej a veš, zapreti moraš TEŠ!”, “Narava kliče, vsi smo priče!”, “Smrt kapitalizmu, svoboda planetu!” in “Ni planeta B!” se je na stotine učencev, dijakov in študentov v Gorici, Kamniku, Kopru, Ljubljani, Ljutomeru in Kamniku včeraj ob enajstih dopoldne namesto k pouku odpravili na ulice ter kot njihovi vrstniki drugje po svetu od pristojnih oblasti zahtevalo odločno ukrepanje.

V Ljubljani se je več sto mladih zbralo na Prešernovem trgu, od koder so se podali pred ljubljansko mesto hišo. V uvodnem nagovoru sta predstavnika MZPP Brina Jeretina in Nik Lisjak dejala, da je ljubljanski “mestni šerif” Zoran Jankovič na področju okoljske politike vrgel puško v koruzo ter da mora biti “najlepše mesto na svetu” primarno namenjeno ljudem, rastlinam in živalim, ne pa kapitalu in kupu pločevine, obenem pa spomnila na dejstvo, da se Slovenija glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Zatem so na vrata ljubljanske mestne hiše nalepili svoje konkretne zahteve, ki so vključevale popolno opustitev premoga do leta 2025, nadomestitev zemeljskega plina v plinsko-parni enoti (PPE) s sintetičnim naravnim plinom do leta 2040, spremembo pravilnikov za gradnjo nepremičnin, ki bodo vsebovali določila za postavitev obveznih sončnih elektrarn, takojšnjo širitev mestnih vpadnic in ljubljanske obvoznice, postopno ukinitev parkirnih mest v centru mesta in povečanje frekvence linij LPP.

Množica mladih se je zbrala tudi na Trgu Svobode v Mariboru, kjer je mlade protestnike nagovoril aktivist MZPP Jakob Sever Klasinc. “Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe priča o podnebnih spremembah in očitno prikaže, da te niso več davna prihodnost. To je opustošenje, s katerim se srečujemo že danes. To ni več stvar debate, ampak neizbežna in kruta resnica, s katero se je treba sprijazniti in soočiti,” je povedal dijak Prve gimnazije Maribor. Mladi na čelu z MZPP-jevima aktivistoma Klasincem in Oktobrino Peterin so v svojih zahtevah od mariborskih mestnih oblasti zahtevali ureditev več zelenih površin, optimizacijo železniške mreže, bolj ugodne cene vozovnic in boljše povezave širom regije, dograditev urbanih in medkrajevnih kolesarskih poti, uvedbo nočnih avtobusnih mestnih linij in boljšo javno razsvetljavo, ki ne bo povečevala svetlobnega onesnaževanja.

Veliko število udeležencev se je udeležilo tudi shoda v Kopru, ki se je začel na Carpacciovem trgu, od koder so se nato mladi družno podali preko Titovega trga do Gimnazije Koper, nato pa še do prostorov Mestne občine Koper, kjer so na koprskega župana Aleša Bržana in mestne svetnike naslovili svoje zahteve o takojšnjem ukrepanju glede kopičenja odpadkov in onesnaženja na Ankaranski cesti, revizije gradnje ekološko neprimerne sušilnice biološkega odpadnega blata na Serminu in pospeševanja elektrifikacije mestnega prometa. Obalna predstavnika MZPP Hana Hanžek Turnšek in Matej Markič sta pri tem poudarila, da se mora reševanje globalne podnebne krize začeti na lokalni ravni ter zbrane učence, dijake in študente pozvala naj bodo v svojih lokalnih okoljih tudi sami glas sprememb, ki si jih želijo. Mlada aktivista sta prisotne pohvalila za udeležbo na shodu, pri tem pa dejala, da jim na opustošenem planetu ne bo koristila tudi vsa izobrazba tega sveta, zaradi česar je po njunem mnenju vredno tvegati tudi kakšno uro šolskega pouka.

Sara Kovač