V lanskem letu smo beležili 125. obletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki predstavlja predhodnika Planinske zveze Slovenije (PZS), ki združuje skupaj 285 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS). Podatek, da slovenske gore letno obišče okrog 1,7 milijona obiskovalcev, dokazuje, da ima planinarjenje posebno mesto v srcih Slovencev. Iz tega razloga je pomembno delovanje prostovoljne zveze društev, ki skrbi za mrežo planinskih poti in upravljanje planinskih koč, zavetišč in bivakov. Na naše uredništvo se je obrnil eden izmed zaskrbljenih bralcev in izrazil več pomislekov, ki so se pojavili glede prodaje nekdanjega sedeža slovenskih planincev na Dvorakovi ulici 9 v Ljubljani in nakupa novega sedeža blizu ljubljanske toplarne.
Ob tem se je bralec obregnil ob izjave nekdanjega predsednika NO PZS Andreja Brvarja, ki je v poročilu NO PZS za leto 2017 pohvalil prodajo starih poslovnih prostorov in nakup novih, ker se to izrazito pozna v znatnem presežku prihodkov nad odhodki. Istočasno pa je navedel, da obveznosti plačujejo v skladu z roki oziroma z zamudo, ki je manjša od povprečne zamude plačevanja obveznosti v Sloveniji. “Etičnost do dobaviteljev blaga in storitev pa taka.” Ob tem se sprašuje: “Je pri prodaji morda šlo le za finančni izplen?”
Na zasedanju skupščine Planinske zveze Slovenije 21. aprila 2018 v Šoštanju je generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko povedal, da so prve pobude za selitev nastajale že leta 2003, vendar zaradi nesklepčnosti na skupščini ni prišlo do glasovanja. “Leta 2015 so bile narejene študije različnih možnih rešitev, ki so se tudi ovrednotile, naročili smo še cenitve nepremičnine in primerjavo cen nepremičnin za daljše obdobje,” je izpostavil.
Eden izmed članov UO PZS bil proti
Upravni odbor (UO) PZS je na 10. seji 25. maja 2016 pooblastil vodstvo za zbiranje ponudb; sklep je bil sprejet soglasno. Poleti 2016 je bila izbrana nepremičninska agencija, ki je septembra istega leta javno objavila ponudbo za prodajo. UO PZS je na 14. seji 16. marca 2017 potrdil vsebino prodajne pogodbe in predpogodbo; sklep je bil sprejet soglasno. Na naslednji seji, 11. aprila 2017, je bilo potrjeno nadaljevanje postopka prodaje, pri čemer pa je bil sklep sprejet z enim glasom proti. Ob tem se poraja vprašanje, kdo od članov UO PZS je bil proti prodaji nepremičnine v čudovitem parku sredi Ljubljane in kakšni so bili njegovi argumenti proti nadaljevanju postopka prodaje.
Naslednji dan, 12. aprila 2017, je bila potrjena pogodba o prodaji poslovnih prostorov na Dvorakovi ulici 9 v Ljubljani. Ker se je UO PZS na 17. seji 8. junija 2017 strinjal z nakupom poslovnih prostorov v bližini ljubljanske toplarne Ob železnici 30a, je bila 28. junija oddana zavezujoča ponudba podjetju Heta. Prodajna pogodba je bila podpisana 6. novembra 2017, primopredaja prostorov pa izvedena 28. novembra istega leta. “Posrednik pri poslu naj bi bila razvpita Heta Assest Resolution d.o.o. v lasti Republike Avstrije, ki se na svoji strani celo ponaša s svojim lastnikom,” izpostavlja naš bralec in se sprašuje, “če je Planinska zveza Slovenije sploh preverila, da ni morda v ozadji nakupa, pa čeprav zgolj na simbolen način, avstrijski planinski klub Österreichischer Alpenverein (OeAV)”?
Stroški obnove znašali 580.109 evrov
Uradno odprtje novih prostorov je bilo izvedeno 27. februarja. Tedanji predsednik PZS Bojan Rotovnik je ob tem izpostavil, da novi prostori pomenijo pomembno pridobitev za organizacijo zaradi funkcionalnosti in dostopnosti, medtem ko je tedanji in tudi sedanji generalni sekretar Planko razkril, da se novi prostori razprostirajo v velikosti 365 kvadratnih metrov in imajo 19 lastniških parkirnih prostorov. Stroški obnove pa so znašali 580.109 evrov. Ob takšnih stroških za obnovo se naš bralec sprašuje, kolikšna je bila torej cena nakupa etažne lastnine na novi lokaciji in zakaj se toliko izpostavlja nakup 19 parkirnih mest?
Na uradni strani Planinske zveze Slovenije je mogoče prebrati, da so med načeli delovanja planinske organizacije poleg celovitega planinstva in njegove promocije tudi usmerjenost k društvom, usposabljanje obiskovalcev gora za varnejše gibanje v gorah, varovanje gorske narave, strokovnost in sodelovanje, preglednost delovanja in vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev. Prav slednje in dejstvo, da je delovanje društva v skladu z zakonom o društvih javno, je razlog, da smo na Planinsko zvezo Slovenije, katere aktualni predsednik je Jože Rovan, naslovili vprašanja v zvezi s preselitvijo PZS iz samostoječe nepremičnine v čudovitem parku sredi Ljubljane na lokacijo v bližini ljubljanske toplarne. Poleg cene nepremičnine in izbora posrednika nas je zanimalo, kako to, da se kljub presežku prihodkov nad odhodki dogaja, da se obveznosti plačujejo celo z zamudo, ki je manjša od povprečne zamude plačevanja obveznosti v Sloveniji. Na odgovore še čakamo.
H. M.